Bodo Kanin to zimo reševali Italijani?

Novembra in v začetku decembra se Bovec običajno turistično umiri. Takrat poletnih turistov na Severnem Primorskem še ne nadomestijo ljubitelji gora in zime. A letos je vzdušje prehodnega obdobja prej turobno kot spokojno. “Tega, kar se zdaj dogaja, smo se vsi bali,” razlaga boški župan Valter Mlekuž.

Bovec je namreč v začetku oktobra ostal brez krožno kabinske žičnice, ki smučišče Kanin povezuje z dolino. Inšpekcija je med razlogi za prepoved navedla tehnično nesposobnost za obratovanje nekaterih odsekov, neustrezna poročila o posebnih pregledih in dokumentacijo o vzdrževalnih delih. Manjkalo naj bi celo usposobljenega osebja za nastavitve, meritve in vzdrževalna dela določenih delov naprave.

Prepoved je negotovost na Kaninu še povečala, saj je bila prihodnost edinega visokogorskega smučarskega središča v Sloveniji neznanka že prej. Smučišče je potrebno celovite obnove, ki so jo v preteklosti ocenili na 40 milijonov evrov.

Občina Bovec, ki je lastnica naprav in zemljišč smučišča, bi lahko to delno izpeljala z denarjem iz lanskega državnega razpisa za žičniško infrastrukturo, vendar pri tem niso bili uspešni. Tako bo letos devet slovenskih smučišč smučarje pozdravilo v posodobljeni obliki, medtem ko bo Kanin za zdaj sameval.

Negotove so tudi napovedi za prihodnjo poletno sezono, ko Kanin obišče glavnina obiskovalcev.

Za kratkoročno rešitev med 300 in 400 tisoč evrov

Tri mesece po prepovedi obratovanja župan Bovca pravi, da so ključna težava rezervni deli: “Pred začetkom sezone smo sanirali posledice udara strele, zdaj gre za tako imenovane čepe oziroma distančnike.” Teh je več kot sto in so preveč obrabljeni.

Za nakup rezervnih delov, ki bi lahko napravo vrnili v primerno stanje, zdaj v Bovcu potrebujejo med 300 in 400 tisoč evri.

Na občini pravijo, da tega denarja nimajo, saj bodo morali med 200 in 250 tisoč evrov v tej sezoni nameniti samo za vzdrževanje smučišča.

Kanin za vzdrževanje to sezono potrebuje med 200 in 250 tisoč evrov.

“Denarja za nove dele občina ne more zagotoviti. Če to zagotovi država, potem mislim, da bi lahko februarja in marca že obratovali,” dodaja Valter Mlekuž.

Na občini so tudi mnenja, da bi cene rezervnih delov lahko prelovili. Do zdaj so uporabljal izdelke francoskega podjetja Poma, ki je žičnico proizvedlo. Primerni pa naj bi bili tudi nadomestki, ki bi jih proizvedli v Sloveniji. Ti so občutno cenejši od izdelkov originalnega proizvajalca, a jih Poma ne dopusti vgrajevati v svoje žičnice.

Ponujajo se tudi Italijani

Kot alternativna rešitev se omenja tudi dostop prek italijanske strani oziroma smučišča Sella Nevea. Spomnimo, da je dežela Furlanija-Julijska krajina v to smučišče samo v času predsedovanja Massimiliana Fedriga od leta 2018 vložila 17 milijonov evrov. Skupno pa so od leta 2007 namenili 70 milijonov evrov. Večina denarja je bila namenjena žičniški infrastrukturi, postavili so tudi proti plazni sistem in vodno zajetje za zasneževanje.

Na občini v Bovcu navajajo, da so Italijani pripravljeni financirati tudi obratovanje slovenskega smučišča, brez krožno kabinske žičnice. Za to zdaj pripravljajo dokumentacijo, saj zaradi spremenjenega načina obratovanja potrebujejo novo dovoljenje za naprave na vrhu. Za tem morajo z družbo Sončni Kanin, ki upravlja bovško smučišče, doreči še podrobnosti o upravljanju.

Dogovora o tem, koliko zaposlenih bi potrebovali, kako zagotoviti reševanje, prevoz in tako naprej, še ni.

Iz družbe Sončni Kanin so sicer prejšnji teden za STA sporočili, da bi bila takšna organizacija sezone izjemno težka in logistično skoraj nemogoča.

Odločitev že prihodnji teden

Čeprav se omenja več rešitev in je snežna odeja na delih Kanina debela že dva metra, smuke na edinem visokogorskem smučarskem središču v Sloveniji vsaj za zdaj ne bo. Na Kaninu bodo letos predvidoma skrbeli le za ohranjanje premoženja oziroma vzdrževanje infrastrukture, da jo zaščitijo pred propadom. V tem tednu so zato že prožili snežne plazove.

Natančno poslovno in tehnično dokumentacijo, ki zajema oceno stroškov vzdrževanja brez obratovanja krožno kabinske žičnice, je morala direktorica družbe Sončni Kanin, ki upravlja smučišče, Manuela Božič Badalič pripraviti do danes. Prihodnji četrtek, 14. decembra, se bo sestal še občinski svet, ki bo ob vseh znanih podatkih odločal, ali iti v ohranitev oziroma zaprtje smučišča.

“Upam, da občinski svet potrdi moj predlog, da podjetje ostane na vrhu in se ne zapre. Občina bi zagotovila sredstva, da se obdrži nekaj delavcev, ki vzdržujejo opremo in prožijo plazove. In da se nam ne ponovi leto 2014, ko se je vse ustavilo ter uničilo in pokradlo,” pravi župan Bovca Valter Mlekuž.

Na občini sledili obljubam

Odločitev o tem, ali nadaljevati z vzdrževanjem ali smučarski center opustiti, pa naj bi bila odvisna tudi od signalov države, da jih Kanin še zanima.

Na občini trdijo, da štiri leta poslušajo obljube, da k njim prihaja investicija za novo infrastrukturo. To naj bi obljubljala tako prejšnja kot trenutna vlada, zdaj pa je vse potihnilo, razlaga Mlekuž. Sporočila politike je prenašal tudi potencialnim investitorjem na Bovškem.

Poseben zakon o Kaninu so pripravljali na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Matjaž Han. Od tam so letos jeseni sporočili, da parcialno reševanj smučišč ni ustrezna rešitev. Država zato išče drugačne možnosti za dolgoročni obstoj in delovanje omenjenega smučarskega središča.

Upravljanje bi prenesli na državo

Gospodarsko ministrstvo je z zakonom naslavljalo predvsem vprašanja turizma v Bovcu, medtem ko je za sofinanciranje obratovanja in vzdrževanja žičniških naprav odgovorno ministrstvo za infrastrukturo.

Na infrastrukturnem ministrstvu za Forbes Slovenija pojasnjujejo, da kratkoročne rešitve za Kanin ne vidijo, omenjajo pa možnost, da s smučiščem upravlja Promoturismo, ki že upravlja italijansko stran.

Infrastrukturno ministrstvo, ki ga vodi Alenka Bratušek, zdaj z gospodarskim ministrstvom išče dolgoročne rešitve, ki pa po njihovih besedah niso enostavne. Denarja za več desetmilijonsko naložbo, ki bi zagotovila dolgoročno rešitev, namreč nimajo.

“Predvsem niso to rešitve, ki jih lahko najdemo čez noč. Če bi nas upravljalec pravočasno opozoril na slabo stanje in ne zavajal s tem, da je vse dobro, bi bilo mnogo lažje in verjetno tudi hitreje.”

Neuradno pa se, kot ena od dolgoročno rešitev ob visokih javnih vlaganjih, omenja prenos upravljanja smučišča na državo. Ureditev bi po mnenju vira lahko bila podobna, kot jo danes poznamo v Nordijskem centru Planica.

K izboljšanju programskih in izvajalskih rešitev je v Planici pripomogel odbor za izgradnjo nordijskega centra, ki je izvedel tudi arhitekturni natečaj. Za financiranje je skrbela predstavnica pristojnega ministrstva (takrat še ministrstva za izobraževanje, znanost in šport), ki je denar črpala iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Vodenje naložbe in poznejše upravljanje z novo infrastrukturo je šlo v roke Zavoda za šport Republike Slovenije Planica.

Na infrastrukturnem ministrstvu naj bi zdaj iskali dogovor med turistično-gospodarskim in infrastrukturnim delom na Kaninu, ob tem pa pričakujejo še angažiranost občine in jasno pogodbo o upravljanju.

Župan Občine Bovec Valter Mlekuž zadržkov do takšne rešitve nima.

Premierju pisalo trinajst županov in Italijani

Po besedah Mlekuža so na delovanje in obnovo Kanina računali številni, od hotelirjev in trgovcev do okoliških županov in sosedov Italijanov.

Vseh trinajst županov Goriške regije je podpisalo tudi Mlekuževo pismo predsedniku vlage Robertu Golobu. Premierju je v prvi vrsti izpostavil pomen Kanina za širšo regijo, a odgovora še ni prejel.

Ločeno pismo je Golobu in predsednici republike Nataši Pirc Musar poslal še Massimiliano Fedriga, predsednik dežele Furlanija – Julijska krajina. S tem je seznanjen minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki je za Forbes Slovenija pojasnil, da Italijane skrbi potek dogodkov okoli Kanina, hkrati pa jih zanimajo slovenske namere.