Lastniška prerivanja v lastnici Mercatorja proti vrelišču

Hrvaška država te dni prek plinskega magnata Pavla Vujnovca ponovno poskuša stabilizirati lastniško strukturo Fortenove.

Ta je v velike težave zašla, ker je v 49,9-odstotni lasti ruskih bank Sberbank in VTB, ki pa sta po začetku vojne v Ukrajini pristali na evropskem seznamu sankcioniranih podjetij.

Čeprav so v vodstvu skupine, na čelu katere je Fabris Peruško, marca lani zatrjevali, da sankcije ne bodo vplivale na poslovanje, saj da ruski delničarki nimata večinskega deleža, se je izkazalo, da to ne drži.

Razmeroma visoko zadolžena skupina je morala letos poleti refinancirati obstoječo obveznico v višini 1,2 milijarde evrov pri večinskem upniku skupine, ameriški investicijski družbi HPS Investment Partners, za kar bo Fortenova eno leto plačevala skoraj 18-odstotno obrestno mero.

Pri tem se je Fortenova morala zavezati, da bo prodala kmetijsko divizijo. Podjetja Belje, PIK Vinkovci, VUPIK, ki so lani po poročanju hrvaških medijev ustvarila 338 milijonov evrov prihodkov in 20 milijonov evrov dobička, bo najverjetneje kupila Podravka.

Stanje v Fortenovi hrvaško vlado Andreja Plenkovića sili v ukrepanje, da se prihodnjo jesen, ko mora Fortenova znova refinancirati dolg, ne ponovi zgodba Agrokorja.

Načrte Plenkovića in Vujnovca, največjega nesankcioniranega delničarja, na drugi strani poskušajo prekrižati Rusi in domnevno z njimi povezan nesojeni arabski vlagatelj. Ta opozarja na domnevno sporne posle Vujnovčevega kroga v Fortenovi. V podjetju jih ne želijo komentirati

Prva skupščina

Za petek je sklicana prva od dveh skupščin, na katerih bodo delničarji glasovali o tretjem poskusu izločitve ruskih bank iz lastništva.

Sprva je Sberbank lani želela svoj 42,5-odstotni delež prodati madžarskemu Indoteku, a ta ni dobil dovoljenj (hrvaških in bruseljskih) regulatorjev.

Pozneje so trije hrvaški pokojninski skladi dobili dovoljenja za nakup deleža, a so predstavniki nemškega Allianza v nadzornem svetu AZ Fonda nakup tik pred zdajci ustavili – druga dva sklada pa sama nista mogla izpeljati pol milijarde evrov vrednega posla.

Zdaj pa je, kot je prejšnji teden sporočila Fortenova, ideja, da bi nizozemski holding Fortenova Group TopCo celoten delež v družbi Fortenova Group MidCo, ki je lastnica hrvaške skupine, prodal novoustanovljeni nizozemski strukturi.

Vujnovcu obvladujoči delež

V novi strukturi bi največji delež imelo podjetje Open Pass, ki je bilo ustanovljeno na Malti maja 2020 in je prek malteškega Gain Alliance v lasti Pavleta Vujnovca (ta ima večinski delež) ter Damirja Spudića in Josipa Jurčevića.

Open Pass, ki ima zdaj po navedbah hrvaških medijev v lasti slabih 28 odstotkov Fortenove, bi v novi strukturi presegel 50 odstotkov in postal večinski delničar.

Manjšinski delničarji, ki imajo zdaj po navedbah hrvaških medijev skupaj 21,9 odstotka lastništva, pa bi lahko na novi holding bodisi prenesli svoje deleže bodisi povečali svoj lastniški delež ali pa zahtevali izplačilo – seveda pod pogoji, ki sta jih dogovorila Fortenova in Vujnovac.

Poplačani bosta tudi sankcionirani banki, ki pa bosta kupnino prejeli po odpravljenih sankcijah, so prejšnji teden sporočili iz Fortenove.

Vujnovčev Open Pass bo po dogovoru s Fortenovo zagotovil do 660 milijonov evrov kupnine za morebitno izplačilo ostalih delničarjev.

Delničarji bodo na jutrišnji skupščini razpravljali o modelu novega lastništva, glasovali pa naj bi do 19. decembra. Zaključek transakcije je predviden v prvi polovici prihodnjega leta 2024, pred tem pa bo moral nov nizozemski lastnik pridobiti še potrebna soglasja regulatorjev.

Na zahtevo Hrvaške pod sankcijami

Čeprav je tokrat verjetno veliko možnosti, da prenos lastništva uspe, pa ima načrt prestrukturiranja tudi nekaj nasprotnikov.

Eden najbolj aktivnih je nesojeni kupec ruskega deleža v Fortenovi, vlagatelj iz Združenih arabskih emiratov Saif Alketbi.

Ta je po poročanju hrvaških medijev oktobra lani za 400 milijonov evrov od Sberbank kupil SBK Art, prek katerega je banka obvladovala 42,4-odstotni delež v Fortenovi.

Hrvaška je zatrjevala, da ima dokaze, da naj bi za to transakcijo stali hrvaški državljani z razvejanimi posli v Rusiji, ki so izvedli fiktivno transakcijo. Po poročanju Nacional.hr gre za Krešimirja Filipovića, poslovneža, ki veliko posluje v Rusiji.

Svet Evropske unije je decembra lani na zahtevo Hrvaške dodal SBK Art na seznam sankcioniranih subjektov.

Isti mesec je nato nizozemsko sodišče odločilo, da SBK Art zaradi uvrstitve na seznam sankcioniranih ne more uveljavljati glasovalnih pravic na skupščinah Fortenove. Alketbi je sprožil več sodnih sporov, a mu za zdaj ni uspelo. Trenutno ima odprto še tožbo na Sodišču EU v Luksemburgu.

Očitki izčrpavanja Fortenove

Alketbi pa je v zadnjih mesecih podal ovadbe zoper več ljudi iz Fortenove in Vujnovčevega kroga, ki jim med drugim očita okoriščanje na škodo Fortenove. V dokumentaciji navaja posle, o katerih so v preteklosti obširno poročali tudi hrvaški mediji, nekaj se jih nanaša tudi na Mercator.

1. Dobave sadja in zelenjave

V dokumentaciji je navedeno, da si je Enna Fruit v lasti Vujnovca s sklenitvijo pogodbe za dobavo sadja in zelenjave leta 2021 zagotovila pridobitno poslovno razmerje v škodo skupine Fortenova, torej Konzuma Plus in hrvaške enote Mercatorja, podjetja Mercator H.

Takrat naj bi namreč družbi iz skupine Fortenova prekinili pogodbe z obstoječimi dobavitelji in sklenili nove z Vujnovčevim podjetjem, ki pa naj bi imel višje cene. To ponazorijo s primerom, da naj bi Konzum in Mercator - H prej za karton banan plačevala po 12,5 evra, po sklenitvi pogodbe pa po 17 evrov.

Pri tem avtor dokumenta opozarja, da je bilo Vujnovčevo dobaviteljsko podjetje ustanovljeno le leto dni pred sklenitvijo velikega posla s skupino Fortenova.

2. Dobave tehničnega blaga

Družbe iz skupine Fortenova, Mercator, Konzum in Idea, naj bi dobaviteljske pogodbe za tehnično blago sklepale z leta 2021 ustanovljenim podjetjem Kenty Adria, ki je tako kot Open Pass v lasti Gain Alliance – tudi tu naj bi šlo torej za Vujnovčevo podjetje.

Podjetje je lani, v drugem letu delovanja, ustvarilo devet milijonov evrov prihodkov in le nekaj manj kot dva milijona evrov čistega dobička.

3. Posli z nepremičninami

Upravi Konzuma in Mercatorja naj bi predlani in lani s pogodbami o prodaji nekaterih nepremičnin ter sklenitvi najemnih pogodb za iste nepremičnine (tako imenovani koncept sale and lease back) sklepali škodljive posle za skupino Fortenova.

Tako naj bi enega od Konzumovih centrov v Zagrebu kupil West Mall Development, ki je v lasti Vujnovca in povezanih oseb, in sicer za 3,1 milijona. Nato pa naj bi Konzum z njim sklenil najemno pogodbo z letno najemnino 3,17 milijona evrov. Enoletna najemnina torej presega prodajno vrednost nepremičnine.

Drug Konzumov center v Zagrebu je kupil ARH Koncept Jurčevića, ki je po pisanju N1 Hrvaška partner Vujnovca v nepremičninskih projektih, kot omenjeno zgoraj, pa je tudi solastnik Open Pass. Center je bil prodan za 8,7 milijona evrov, zdaj pa naj bi ga Konzum najemal in zanj plačeval 15,1 milijona evrov najemnine na leto. O tem je marca letos poročal Index.hr.

Mercator - H, ki je bil 21. decembra lani prodan Konzumu, pa naj bi le mesec dni pred tem – takrat torej še v lasti Mercatorja – podobno storil s prodajo svoje nepremičnine v Zagrebu. Gre za posel, o katerem je poročal tudi N1 Hrvaška. Nepremičnina je bila za 20,5 milijona evrov prodana podjetju TC3KGS Invest Slovenca Anteja Bračića, ki je v preteklosti že kupoval tudi Mercatorjeve nepremičnine pri nas. Tudi Bračić naj bi bil Vujnovčev poslovni partner, cena pa naj bi bila precej nižja od tržne, ki naj bi po oceni strokovnjaka za cenitev nepremičnin znašala okoli 34 milijonov evrov.

Fortenova: Posle nadzorujejo tudi upniki

Iz Fortenove so nam sporočili, da gre za "neutemeljene teze", ki jih skuša v javnost po različnih kanalih poslati svetovalec sankcionirane osebe. Iz navedenega je mogoče sklepati, da mislijo na Borojevića.

Konkretnih vprašanj niso želeli komentirati, ker bodo ti posli predmet pravnih postopkov, so navedli.

Zatrdili pa so, da so bile nepremičninske transakcije opravljene z namenom doseganja najboljših pogojev za Fortenovo in da ta pri vseh poslih zasleduje ekonomski interes.

Dodali so še, da so tako nepremičninski kot dobaviteljski dogovori ves čas pod drobnogledom upnikov skupine in da so bile vse odločitve sprejete s ciljem znižanja stroškov oziroma izboljšanja kakovosti blaga, nekateri od omenjenih poslov pa da so bili sklenjeni pred začetkom vojne v Ukrajini – torej tudi z odobritvijo danes sankcioniranih delničarjev.

Ali in kaj to spreminja za Mercator?

Precej nejasno ostaja, ali in kaj bo lastniški premik v Fortenovi prinesel za Mercator, za 8.400 zaposlenih, za kopico dobaviteljev, ne nazadnje za mnoge, ki tam kupujejo.

Mercator je pravkar napovedal prevzem Tuša, s čimer bi se njegov tržni delež (če bo varuh konkurence transakcijo odobril) povečal na 40 odstotkov.

Vsekakor bi trgovski družbi koristilo, če bi se uredila trenja v lastniški strukturi, ki Fortenovi praktično onemogočajo dostop do finančnih trgov.

Sindikalist delavcev trgovine Ladislav Rožič pa dvomi, da bodo lastniški premiki prinesli boljše pogoje za zaposlene.

"Mislim, da se delavcem ne piše nič dobrega," meni in med drugim pove, da v Mercatorju že zdaj zaostrujejo delovne pogoje, medtem pa plače za trgovce ostajajo okrog minimalne. 

Glede na podatke v pravkar objavljenem letnem poročilu so se v Mercatorju lani kljub dvigu minimalne plače in spremembam kolektivne pogodbe, na podlagi katerih se je povračilo stroškov prevoza dvignilo s 70 na 85 odstotkov cene mesečne vozovnice za javni prevoz, nadomestilo za malico pa s 4,6 evra na 6,15 evra, stroški dela zmanjšali. Znašali so 182,4 milijona evrov (v 2021 pa 184 milijonov evrov). Število zaposlenih se je namreč v letu dni zmanjšalo za 400 (z 8.828 na 8.416).