Zlato doseglo rekord v pričakovanju nižjih obrestnih mer
Zlato je v petek doseglo rekordno vrednost pri 2.075 dolarjih za unčo, v nov teden pa je kovina vstopila z nihanji.
Žlahtna kovina je v petek presegla rekordno vrednost v zgodovini po signalih ameriške centralne banke Federal Reserve, da bi obrestne mere lahko začela nižati že marca. V ponedeljek se je rast sprva nadaljevala. Nato se je navdušenje poleglo, krivulja pa zanihala navzdol.
Promptna oziroma ‘spot’ cena zlata je v petkovem trgovanju dosegla 2.075 dolarjev za unčo, s čimer je presegla najvišjo vrednost iz avgusta 2020. V zadnjem mesecu se je zlato podražilo za okrog 11 odstotkov.
Pospešek rasti je zagotovil komentar prvega moža Feda Jeroma Powella, ki je dejal, da je ameriška monetarna politika že v precej restriktivnem območju. Čeprav je ponovil, da je Fed pripravljen tudi na dodatno zategovanje, so trgi njegove besede razumeli kot signal, da se že zgodaj v letu 2024 obeta sproščanje monetarne politike.
V zgodnjem trgovanju v ponedeljek je kovina, ki velja za hranilca vrednosti, zrasla še za okrog tri odstotke. S tem je dosegla nov rekord pri 2.135 dolarjih za unčo. Nato je sledila ohladitev in zlato je trgovanje sklenilo dva odstotka pod izhodiščem.
Pričakovanja nižjih obrestnih mer Feda so v ponedeljek gnala tudi rast največje kriptovalute bitcoin. Ta je dosegla 41.522 dolarjev (38.211 evrov).
Kaj premika ceno zlata?
Cena zlata je obratno sorazmerna z donosnostjo državnih obveznic in vrednostjo dolarja. Donosnost obveznic raste skupaj z višjimi obrestnimi merami centralne banke, ob tem pa zlato, ki ne prinaša obresti, pada. Ko donosnost državnih obveznic pada, cena zlata raste.
“Trenutno je splošni trend za zlato še vedno videti bikovski,” je za Reuters dejal Ilya Spivak, vodja globalnega makrosektorja pri Tastylivu.
Poleg donosnosti državnih obveznic in ključnih obrestnih mer na ceno zlata vplivajo tudi nakupi kovine držav oziroma centralnih bank. Tu v zadnjih letih prednjači Kitajska, piše Bloomberg. Pomembna je tudi geopolitična negotovost. Trge skrbi porast vojn in dejstvo, da se v prihodnjem letu okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva podaja na volitve.
