Pogled v desetine milijonov vredno zbirko ur

Ko je bil Patrick Getreide star 12 let in je obiskoval internat v Švici, je hodil mimo lokalne trgovine z urami in sanjal o eni izmed dragih ur znamke Omega v izložbi.

Nekega dne leta 1966 je lastniku ponudil, da mu bo zanjo iz žepnine, ki so mu jo pošiljali starši, plačeval 10 frankov na teden (takrat približno dva dolarja). Lastnik se je strinjal, vendar je Getreide čez nekaj mesecev poklical očeta in moledoval, naj mu kupi uro.

Od prve ure do prvega cartierja

Njegov oče, lastnik usnjarne v bližini Toulousa, se je strinjal. Prva omega za 400 švicarskih frankov (danes približno 1.400 dolarjev) je bila začetek zbirke, ki zdaj obsega približno 600 ur in so jo pri Christie’s ocenili na več kot 300 milijonov dolarjev (okoli 270 milijonov evrov).

Nekaj let po tem prvem nakupu je Getreide pustil šolo, ker je bil njegov oče preveč bolan, da bi lahko vodil podjetje. “Bil sem mlad in delal sem napake,” pravi. Vendar je bil uspešen in pozneje je lahko podjetje prodal.

Da bi lahko zbiral ure, je Patrick Getreide ustanovil več podjetij, s katerimi je služil – taksi prevoze, nepremičnine, trgovine z oblačili in celo rafinerijo litija.

Nekaj let pozneje, pri približno 21 letih, je na konjski dirki osvojil 39.000 frankov (danes približno 6.400 dolarjev) in si kupil svojo prvo “lepo” uro. “To je bila Cartierjeva ura Tank, ki jo imam še vedno. Cartier je bil raj. Najbolj elegantni ljudje na svetu so imeli uro znamke Cartier,” pravi Getreide v svojem zasebnem muzeju ur v Ženevi.

Tam hrani večino svoje zbirke, vključno s sedmimi žepnimi urami, ki so bile nekoč v lasti znanega zbiratelja iz 20. stoletja, Henryja Gravesa.

Taksi, nepremičnine, trgovine, litij

Da bi lahko še naprej zbiral ure, je Getreide po prodaji očetove usnjarne leta 1990 ustanovil več podjetij. Skupaj z bratrancem je v Parizu ustanovil taksi podjetje in v šestnajstih letih povečal vozni park s trideset na 1.200 vozil.

Ko je leta 1996 podjetje prodal za 100 milijonov evrov, se je ukvarjal z različnimi posli, med drugim je imel nepremičninsko podjetje in verigo 80 maloprodajnih trgovin z oblačili.

Danes sta Getreide in njegov sin Roland skupaj z izvršnim direktorjem Danielom Bloorjem lastnika rafinerije litija Livista v Nemčiji.

Pod dražbenim kladivcem

Vendar Getreide ni najbolj znan po svojem poslovanju, temveč po zbirki redkih ur, imenovani OAK (akronim za One of a kind – edinstveni). Leta 2022 so si ljubitelji ur lahko od blizu ogledali del zbirke, ko je Getreide organiziral svetovno turnejo 168 kosov, ki se je začela z razstavo v Muzeju oblikovanja v Londonu.

Po petih desetletjih zbiranja starinskih ročnih in žepnih ter redkih ur je 69-letni Getreide pripravljen prodati nekaj svojih zakladov. Začel je s približno 140 kosi iz zbirke OAK, ki so bili 26. novembra na dražbi pri Christie’s v Hongkongu. “Zavedam se, da bi veliko ljudi želelo imeti mojo zbirko,” je povedal pred začetkom dražbe.

Po besedah Getreida je pri zbiranju najtežje nakupiti zbirko. “Ko jo imaš, je fantastično, vendar to ni več moja glavna skrb.” Zaposluje urarja, ki skrbi, da njegova zbirka deluje in je ustrezno servisirana. “Ure niso pohištvo,” pravi. “To so živi kosi. Kakšna je njihova korist, če ne delujejo?”

Ure niso pohištvo. To so živi kosi. Kakšna je njihova korist, če ne delujejo?

Patrick Getreide

“Okrog zbirke je veliko hrupa, saj gre zagotovo za eno največjih zbirk, ki jih je kdaj koli prodajala katera koli dražbena hiša,” je stopnjevanje vročice opisal Alexandre Bigler, vodja oddelka za ure za azijsko-pacifiško območje pri Christie’s. Med urami je, kot je dodal, bilo za vsakogar nekaj. “Vsakdo lahko dobi delček kolekcije OAK. Ne gre le za super ekskluzivne ure.”

Čeprav so bili ljubitelji ur pripravljeni na dražbo, pa se je ta zaključila tiho in brez navdušenja. Prvi paket tiktakajočih draguljev je namreč Getreide v prodal za le 51.810.570 hongkonških dolarjev oziroma 6,1 milijona evrov. Številka je nizka ob zavedanju, da je bila prodana četrtina zbirke, ki je bila pred tem ocenjena na tristo milijonov dolarjev (približno 276 milijonov evrov).

Razočaranje pri prodaji osrednjega dragulja

Glede na skupno vrednost Getreidejeve zbirke je bila ocena vrednosti ur, ki so bile na prvi dražbi, že tako precej konservativna – zbrali naj bi nekaj manj kot 10 milijonov dolarjev. Pričakovali so, da bodo nekatere ure dosegle ceno med 2.000 in 4.000 dolarji, medtem ko bi cena za unikatno uro Akrivia lahko dosegla milijon dolarjev.

A osrednji dragulj se je na koncu prodal za 5,3 milijona hongkonških dolarjev oziroma 677 tisoč dolarjev ali 623 tisoč evrov.

Izkupiček prvega dela zbirke je pokazal, da razmer na trgu ni uspelo spremeniti niti enemu izmed najpomembnejših zasebnih zbiralcev ur na svetu. Po pisanju portala Watchpro se je namreč spomladi lani nenadno končalo obdobje, ko so cene ur na dražbah rutinsko rušile rekorde.

A prihaja še prodaja nekaterih dragocenih serij, vendar datumi in prizorišča dražbe za zdaj še niso objavljeni.

Prihajajo ur, ki so bile na rokah znanih osebnosti

Zbirka sicer predstavlja eno najbolj raznolikih ponudb ur in vključuje nekaj redkih kosov različnih znamk, od Hermèsa in Chanela do Audemars Pigueta, F.P. Journeja, Zenitha in drugih.

Zbirka vključuje tudi žepno uro Breguet iz začetka 19. stoletja, ki je nekoč pripadala Napoleonovi sestri Paulini Bonaparte. Ocenjena je na 200.000 do 400.000 dolarjev oziroma od 184.000 do 368.000 evrov.

Getreide se ločuje celo od nekaterih svojih najljubših ur znamke Patek Philippe – ima jih okoli 200 – vključno s kronografom iz nerjavečega jekla iz leta 1938.

In tudi od več ročnih ur Breguet, ki so bile nekoč v lasti znanih osebnosti. Med njimi uri pokojnega francoskega igralca Jean-Paula Belmonda in sira Jacka Brabhama, prvaka formule 1 iz leta 1959.

“Pred približno 20 leti sem bil na nekem bolšjem sejmu in sem zagledal to uro,” se z nasmehom spominja Getreide. “Cena je bila smešno nizka, približno 1.000 ali 2.000 dolarjev. A sem se moral z njimi vseeno pogajati.” Pričakujejo, da bo ura na dražbi prodana za 200.000 do 400.000 dolarjev.

Čeprav se je Getreide pripravljen posloviti od nekaterih svojih ur, ni izgubil zbirateljske strasti. Februarja bo v njegovo last prešla ultra zapletena ura Patek Philippe 6300 Grand Master Chime, ki po njegovih besedah stane približno dva milijona dolarjev.

Pravi, da še vedno hrepeni po uri Philippe Dufour Simplicity. Eno so nedavno prodali za 1,3 milijona dolarjev. “Nisem je kupil. Bil sem neumen,” pravi Getreide. “Ne narediš vedno prave stvari ob pravem času.”

Avtorica članka je Roberta Naas. Članek je za tokratno objavo posodobljen.