Kdo bo zbral pogum in v 2024 šel na borzo

Preplet geopolitičnih trenj, visoke inflacije in rastočih obrestnih mer mladim podjetjem, ki si želijo vpisa na borzo, ne vlivajo zaupanja.

Po podatkih analitsko-svetovalne družbe Ernst & Young so svetovne borze v prvih treh četrtinah letošnjega leta pozdravile 968 novincev, kar je slabih pet odstotkov manj kot v istem obdobju lani.

Borzni debitanti so na letni ravni zbrali nekaj več kot sto milijard dolarjev (okoli 90 milijard evrov), kar je slabo tretjino sredstev manj kot leto prej.

Kljub neugodnim razmeram se je za prečkanje Rubikona nekaj velikih imen že odločilo, še več pa jih je v čakalni vrsti. Pogledali smo, kako so se odrezali letošnji borzni novinci in s čigavimi delnicami bodo vlagatelji verjetno lahko prvič trgovali v prihajajočem letu.

A poglejmo najprej, kako se godi letošnjim borznim debitantom.

Arm vlagateljem dal 25-odstotni donos

Letošnji največji borzni nastop pripada britanskemu proizvajalcu čipov Arm. Podjetje, ki ga je leta 2016 prevzel japonski konglomerat SoftBank, je po podatkih družbe PwC v septembrskem debiju po dolgi medijski kampanji zbral približno 5,2 milijarde dolarjev (okoli 4,7 milijarde evrov).

Izklicna cena delnice je bila postavljena pri 51 dolarjih (blizu 46 evrov), v prvem trgovalnem dnevu pa se je povzpela za skoraj 30 odstotkov, preden se je tečajnica obrnila navzdol in izničila vse dobičke.

Po uspešnem novembru, v katerem je po objavi dobrih četrtletnih rezultatov cena narasla za več kot četrtino, delnica trenutno kotira pri okoli 64 dolarjih (dobrih 57 evrov). Proizvajalec čipov je od začetka kotacije svojim najzvestejšim delničarjem tako prinesel okoli 25-odstotno donosnost.

Uspešna energetika iz Abu Dabija in Romunije

Na seznamu petih najuspešnejših borznih novincev leta sta v zelenem še dve imeni. Plinska divizija državnega energetskega podjetja emirata Abu Dabi ADNOC Gas je s pohodom na kapitalski trg zbrala okoli 2,5 milijarde dolarjev (dobre 2,2 milijarde evrov), od začetka trgovanja pa se je njena delnica podražila za skoraj 40 odstotkov.

Na stari celini pa je največji borzni debi prispevala Romunija, ki je v juliju na delniški trg uvrstila državno energetsko podjetje Hidroelectrica. Družbi je iz denarnic vlagateljev uspelo izvleči približno dve milijardi dolarjev, njen tečaj pa je od tedaj narasel za nekaj več kot 16 odstotkov.

Povsem drugačno zgodbo je spisal ameriški Kenvue, odcepljeni del korporacije Johnson & Johnson, ki proizvaja zdravstvene izdelke za široko porabo, kot so obliži, kreme in generična zdravila.

Kenvue razočaral

S spomladanskim prihodom na newyorško borzo je zbral okoli 4,4 milijarde dolarjev (blizu štiri milijarde evrov). Za trg prvih javnih ponudb je bil začetek Kenvuejeve kotacije pomemben dogodek, saj je pomenil največji borzni vstop glede na tržno kapitalizacijo od prihoda proizvajalca električnih avtomobilov konec leta 2021. Vseeno delnice zdravstvenega velikana niso navdušile, saj je podjetje od začetka trgovanja skoraj osem odstotkov v rdečem.

Nexchip skoraj petino v rdečem

Še slabše je šlo kitajskemu proizvajalcu čipov Nexchip Semiconductor, katerega delnica se je v dobrih sedmih mesecih pocenila za okoli 16 odstotkov. S skoraj dvema milijardama dolarjev zbranega svežega kapitala je sicer družba izvedla najuspešnejši borzni pohod v drugem največjem gospodarstvu na svetu, ki je na tem področju zelo aktivno. Med deseterico največjih letošnjih borznih prihodov je namreč kar polovica kitajskih.

Stripe med najbolj zaželenimi borznimi debitanti

Po pandemičnem navdušenju nad borznimi pohodi, ko so družbe zaradi poplave poceni denarja dosegale vrtoglave izklicne cene, se je tržni segment v zadnjih dveh letih občutno ohladil. Razmere se počasi že izboljšujejo, zato bi se v prihajajočem letu za prvo javno ponudbo delnic (IPO) lahko odločilo več pomembnih start upov, menijo analitiki.

Michael Bruun, sovodja oddelka zasebnega kapitala pri investicijski banki Goldman Sachs, pričakuje, da bo v letu 2024 ameriška centralna banka vendarle začela zniževati obrestne mere, kar običajno vodi v povečanje zanimanja za borzno kotacijo.

Med najtežje pričakovanimi borznimi novinci je že nekaj časa velikan spletnega plačevanja Stripe. Podjetje je IPO napovedalo že pred dvema letoma in ga celo uradno najavilo pri ameriški komisiji za vrednostne papirje in borzo (SEC), a je potem svojo namero zaradi neugodnih tržnih razmer opustilo za nedoločen čas.

Družbi, ki sta jo leta 2010 ustanovila brata Patrick in John Collison, je med pandemijo padla sekira v med, saj je svoje vrednotenje skoraj potrojila. V začetku leta 2021 je bil Stripe ocenjen na približno 95 milijard dolarjev (okoli 85 milijard evrov) in je imel zelo dobre obete postati največje zasebno podjetje, ki je stopilo na borzni parket.

Potem pa se je vzpon končal, saj so strahovi pred morebitno recesijo borzne tečaje poslali v rdeče, kar je zabolelo tudi Stripe, ki največjim igralcem prodaja programsko opremo za sprejemanje spletnih plačil. Uprava je bila prisiljena opustiti svoje načrte borznega pohoda in z odpustom približno 15 odstotkov zaposlenih znatno zategnila pas.

Vrednotenje podjetja se je od vrhunca skoraj razpolovilo, ob zadnjem krogu financiranja marca letos pa je znašalo dobrih 50 milijard dolarjev (okoli 45 milijard evrov), kar podjetju še vedno prinaša naziv četrtega največjega samoroga, poroča analitska družba CB Insights.

Kljub nedavnim težavam Stripe za vlagatelje ostaja zelo privlačen, saj drži vodilni položaj v perspektivni panogi. Pogoji za IPO so sicer vse prej kot sanjski, a če se zgodi, bo to še vedno pomenilo enega največjih borznih debijev v zgodovini.

Bo Databricks eksplozijo umetne inteligence unovčil za prihod na borzo?

Na svojo prvo javno ponudbo delnic že nekaj časa namiguje tudi ameriški Databricks, ki se ukvarja predvsem s prodajo in razvojem oblačnih storitev za podatkovno analizo s pomočjo umetne inteligence.

Ali Ghodsi, izvršni direktor tehnološke družbe, je dejal, da podjetje za zdaj le opazuje tržni odziv na nedavne borzne novince in čaka na izboljšanje razmer, fiksnih načrtov glede začetka kotacije pa še nima.

V luči letošnjega vzpona spletnih klepetalnikov in vse večjega zanimanja za umetno inteligenco Databricks v zadnjem času cveti. V najnovejšem finančnem poročilu je podjetje zabeležilo približno 1,5 milijarde dolarjev (dobre 1,3 milijarde evrov) prihodkov od prodaje, kar je za okoli polovico več kot leto prej.

V nasprotju z večino zagonskih podjetij, ki so zadnje čase svoje napore preusmerila v dobičkonosnost, Databricks ostaja osredotočen na rast. Poleti je podjetje javnost presenetilo z 1,3-milijardnim prevzemom start upa s področja umetne inteligence MosaicML.

Po navedbah Ghodsija časovnega horizonta za doseg dobička nimajo določenega, medtem pa bodo še naprej agresivno vlagali v umetno inteligenco in podatkovno znanost.

Po navedbah revije Forbes je Databricks ob najnovejši dokapitalizaciji v septembru zbral nekaj več kot pol milijarde dolarjev ob vrednotenju v višini približno 43 milijard dolarjev (okoli 38,5 milijarde evrov), medtem ko je bila oktobra lani ta vrednost nižja za okoli deset milijard.

"Airbnb za avtomobile" do prve javne ponudbe po prehitevalnem pasu

Tako kot Stripe je dokumentacijo za prvo borzno kotacijo že oddala tudi ameriška platforma za izposojo avtomobilov Turo. Aplikacija je na kapitalski trg želela že lani, a si je potem premislila.

Zdaj pa se po poročanju Bloomberga spet pripravlja na odločilni korak, ki bi se lahko zgodil še letos. Čeprav točne časovnice še ni, se to vseeno zdi nekoliko prezgodaj in gre bolj verjetno podjetje na borzo v prvi polovici prihodnjega leta.

Turo deluje kot posrednik med lastniki avtomobilov in kratkoročnimi izposojevalci. Poslovni model je najlažje opisati kot "Airbnb za avtomobile". Po podatkih portala Tech Crunch je Turo lani zabeležil približno 750 milijonov dolarjev prihodkov (okoli 672 milijard evrov) od prodaje, ki jih je na letni ravni povečalo za slabih 60 odstotkov.

To je doseglo na račun precejšnjega povečanja izdatkov za oglaševanje, kar se je družbi vsekakor izplačalo, saj je prvič od svoje ustanovitve poslovala z dobičkom.

Kolikšna bo vrednost podjetja ob morebitnem prihodu na borzo, ni znano, zadnja ocena v višini 1,2 milijarde dolarjev (dobro milijardo evrov) ob dokapitalizaciji iz leta 2019 pa ni več najbolj relevantna.

Ker je družba v zadnjem času uspešno prikazala tako rast kot dobičkonosnost, bi dejanska izklicna cena utegnila biti precej višja.