Švica nudi najboljše okolje za talente. Kako visoko je Slovenija?

Švica, Singapur, Združene države Amerike (ZDA), Danska in Nizozemska.

To je pet najbolj konkurenčnih držav na svetu za privabljanje talentov, je razvidno iz indeksa globalne konkurenčnosti nadarjenih (GTCI) za leto 2023.

Drugo peterico prve deseterice sestavljajo Finska, Norveška, Avstralija, Švedska in Združeno kraljestvo. Zanimivo je, da je bilo kar osem od letošnjih prvih desetih držav med prvimi desetimi tudi leta 2013, ko je bila lestvica prvič objavljena.

Deseta izdaja poročila zajema 134 držav po vsem svetu, tudi Slovenijo.

Kaj vse ocenjuje indeks GTCI

Raziskava GTCI, ki jo pripravlja mreža poslovnih šol INSEAD v sodelovanju z dvema inštitutoma, je celovita primerjalna analiza, kako uspešno države ustvarjajo, privabljajo in zadržijo talente.

Avtorji lestvice presojajo šest vidikov oziroma stebrov upravljanja talentov. To so ustvarjanje, privabljanje, rast in zadrževanje talentov, poklicne in tehničnih spretnosti ter veščine globalnega znanja.

V okviru vsakega stebra naredijo primerjavo med državami, upoštevajoč razmeroma velik nabor statističnih kazalnikov.

V kategoriji ustvarjanja pogojev za talente so to pravno okolje, v okviru katerega presojajo učinkovitost vlade, vladavino prava, politično stabilnost, korupcijo, vlaganja v raziskave in razvoj, stopnjo urbanizacije, zaščito delavskih pravic, pa tudi delež računalništva v oblaku in podjetij s spletno stranjo.

V kategoriji privabljanja talentov presojajo odprtost države navzven, delež tujih študentov in delavcev, toleranco do manjšin in priseljencev, kazalnike enakosti spolov.

Pogoje za razvoj talentov presojajo na podlagi kazalnikov izobraževalnega sistema, od vpisa v poklicne in visokošolske programe, javne porabe za izobraževanje, rezultatov na mednarodnih testih do kazalnikov rabe spletnih družbenih in korporativnih omrežij.

Pogoje za zadržanje talentov med drugim ocenjujejo glede na kazalnike trajnosti, deleža prejemnikov pokojnin in socialne zaščite, varnosti, deleža zdravnikov glede na število prebivalcev.

V segmentu poklicnih in tehničnih veščin presojajo tudi delež prebivalstva s sekundarno izobrazbo, produktivnost dela, razpoložljivost usposobljene delovne sile.

V segmentu globalnega znanja pa primerjajo delež visoko usposobljene delovne sile, delež raziskovalcev, digitalne veščine, izvoz z visoko dodano vrednostjo, število objav v znanstvenih revijah in podobno.

Švica dobra v vsem

Švica je na prvem mestu vseh deset let, odkar pripravljajo lestvico. Kot v letošnjem poročilu zapišejo avtorji, je dobra prav v vseh šestih vidikih ravnanja s talenti.

V vseh šestih stebrih je Švica v prvi deseterici, v stebrih ustvarjanja in zadrževanja talentov pa je celo na prvem mestu med vsemi. Ker se njen izobraževalni sistem hitro prilagaja potrebam gospodarstva, je blizu vrha tudi v stebru poklicnih in tehničnih spretnosti, medtem ko je v stebru privabljanja na tretjem mestu.

Predvsem je Švica na prvem mestu na področju trajnostnega razvoja, kar je mogoče pripisati visokim stopnjam socialne zaščite in kakovosti njenega naravnega okolja, poudarjajo avtorji.

Najnižje, na 15. mestu, pa je pri kazalniku dostopa do priložnosti za rast, kjer avtorji lestvice pogrešajo večjo uporabo virtualnih poklicnih omrežij ter visoke ravni spretnosti, kjer ji očitajo razmeroma majhen delež zaposlenih z visokošolsko izobrazbo.

Slovenija šibka v privabljanju

Slovenija, ki je ob prvem izvajanju raziskave leta 2013 pristala na 25. mestu, se letos uvršča na 28. mesto.

Najbolje se je odrezala pri poklicnih in tehničnih veščinah, kjer je zasedla 17. mesto. Razlog so velik delež prebivalstva s srednješolsko izobrazbo, skladnost veščin delovne sile s potrebami delodajalcev in raven veščin poklicno izobraženih.

Tudi pogoji za rast in zadržanje talentov so dobri, od držav pri vrhu pa se Slovenija najbolj razlikuje na področju regulatornega in tržnega okolja, ki omogoča razvoj talentov, ter tudi privabljanja najboljših kadrov. Tu je med drugim posebej slabo ocenjena toleranca do priseljencev.

Severni sosedje 11 mest pred nami

Kako so se odrezale nam bližnje države? Nemčija je na 14., Avstrija na 17., Češka na 23. mestu.

Naša severna soseda je močna predvsem v segmentu zadržanja talentov, saj visoko kotira v podkategoriji življenjskega stila in trajnosti. Poleg tega dosega – tako avtorji lestvice – “impresiven” rezultat v kategoriji poklicnih in tehničnih veščin, kjer je na petem mestu. Razlog je predvsem v velikem deležu tehnično izobraženega kadra in dobri produktivnosti dela.

Šibki točki pa avtorji vidijo v razmeroma majhnem deležu terciarno izobraženih ter majhni promociji podjetništva.