Kako je danski farmacevt našel “čudežno” zdravilo in se povzpel na evropski vrh

V začetku septembra je Evropa dobila novega prvaka tržne kapitalizacije. Z vrednostjo nekaj več kot 420 milijard evrov je to postala danska farmacevtska družba Novo Nordisk, ki je naslov vzela francoskemu luksuznemu konglomeratu LVMH; ta v zadnjih mesecih tako kot večina evropskih prestižnih znamk beleži težke čase.

Skandinavcem je veliki met uspel z lansiranjem svojega zdravila proti debelosti wegovy na britanski trg. V enem samem dnevu je borzni tečaj farmacevtske družbe poskočil za več kot 17 odstotkov, pri čemer je vrednotenje podjetja preseglo vsoto danskega bruto domačega proizvoda.

Ko je zdravilo wegovy prišlo na britanski trg, je delnica Novo Nordiska poskočila za več kot 17 odstotkov, vrednost podjetja pa je s tem presegla danski BDP.

Temelje stoletne zgodovine postavila Nobelova nagrajenca

Nedavni astronomski uspeh Novo Nordiska je zgrajen na dolgoletni tradiciji razvoja in inoviranja zdravil, namenjenih predvsem sladkornim bolnikom. Leta 1923 sta zdravnika in zakonca August in Marie Krogh v predmestju Københavna ustanovila laboratorij za proizvodnjo inzulina Nordisk Insulin laboratorium. Ta hormon, ki uravnava raven sladkorja v krvi, sta leto prej odkrila kanadska zdravnika, ki sta bila za svoje delo nagrajena z Nobelovo nagrado.

Danski par je odkritje posebej pritegnilo, saj je za diabetesom bolehala tudi Marie. Željan blaženja ženine bolezni, ki je v tistih časih običajno pomenila smrtno obsodbo, je August, ki je Nobelovo nagrado pred tem dobil tudi sam, je pred odkritelja hormona obiskal in ju prosil za dovoljenje za lastno proizvodnjo in razvoja inzulina.

Kanadčana sta prošnjo uslišala, a sta pripela še svojo zahtevo – dobiček, ki ga ustvari zdravljenje, ne sme biti porabljen za lastno korist, temveč se mora vselej vložiti v nadaljnje raziskave.

Spor, ki je povzročil ustanovitev novega podjetja

Vendar ni šlo gladko. Kmalu po začetku delovanja podjetja je med upravo in vodjem tovarne prišlo do spora, ki se je končal z odhodom zadnjega. Odpuščeni Thorvald Pedersen je nato z bratom ustanovil svoj laboratorij za proizvodnjo inzulina, imenovan Novo Terapeutisk Laboratoirum, ki pa je bil veliko bolj tržno naravnan.

Mlado podjetje se je takoj izkazalo s svojimi inovacijami, tako v farmaciji kot v poslu, saj je kmalu razvilo prvo terapijo z injekcijo, poleg tega pa je trženje namesto na lekarne naslovilo kar neposredno na kupce. Dodatno se je družba zaradi nizkega deleža, ki ga je dosegala na domačem trgu, raje osredotočila na izvoz.

Farmacevta sta nato dobrih šestdeset let med seboj zagrizeno tekmovala, na koncu pa sta leta 1989 združila moči v današnjo obliko. Poglavitni razlog za potezo je bila zunanja konkurenca, saj sta bili obe podjetji v svetovnem merili razmeroma majhni, novi razvoji v panogi pa so zahtevali ogromne naložbe.

Danes med svetovnimi težkokategorniki

Združeno podjetje je zablestelo. Postalo je največji svetovni proizvajalec inzulina – naslov, ki ga s približno 50-odstotnim deležem drži še zdaj – svoje posle pa je razširilo še na druga področja. Danes gre za eno največjih imen v farmaciji na svetu. Po najnovejših podatkih je Novo Nordisk glede na tržno kapitalizacijo 14. največje podjetje na svetu. Navzoč je v več kot 80 državah, po svetu pa zaposluje več kot 55 tisoč uslužbencev.

Novo Nordisk je lani zabeležil okoli 24 milijard evrov prihodkov od prodaje in dobrih deset milijard čistega dobička.

Lani je družba zabeležila okoli 24 milijard evrov prihodkov od prodaje in dobrih deset milijard čistega dobička, kar jo postavlja še v stoterico podjetij z največjim dobičkom na svetu.

Po napovedih Novo Nordiska, ki ga zadnjih šest let vodi Lars Fruergaard Jørgensen, se bosta ti vrednosti v prihodnosti še drastično povečali, predvsem na račun dveh zdravil, ki sta bili razviti v podjetju. Za zdravljenje debelosti stavijo na že omenjeni wegovy, stranski učinek,ki zmanjšuje debelost, pa ima ozempic, čeprav je registriran samo za zdravljenje sladkorne bolezni.

Revolucionarno zdravilo ozempic

Formuli obeh zdravil temeljita na učinkovini semaglutid, ki jo je Novo Nordisk razvil pred dobrim desetletjem. Pri testiranju ozempica, sprva namenjenega le diabetikom, je podjetje ugotovilo, da zdravilo pri pacientih zelo učinkovito spodbuja hujšanje. Testni subjekti so izgubili tek in se dlje počutili siti. Posledično so zaužili tudi manj kalorij in tako izgubili odvečne kilograme.

Želja po čokoladi ali čipsu pa ni edina težava, kjer zdravilo pomaga. Ozempicovi uporabniki so se poleg nezdravih prehranjevalnih navad lažje znebili tudi drugih pregreh, kot so alkohol in kajenje, je poročal CNBC. Ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) je ozempicu zeleno luč za zdravljenje sladkorne bolezni prižgala v letu 2017.

“Naraščanje debelosti je povezano z načinom današnjega življenja. Če razmislimo o tem, kako se vsak od nas danes giblje, se spomnim na otroštvo, kako sem zjutraj sedel na kolo in šel v šolo. Počutim se krivega, ker sem svoje otroke pogosto vozil z avtomobilom,” je avgusta dejal Lars Fruergaard Jørgensen v pogovoru za Reuters.

Sledil je wegovy

Ozempic in wegovy učinkujeta le z redno uporabo. Po prekinitvi zdravljenja so si namreč pacienti povrnili vse izgubljene kilograme.

Zaradi strogih smernic glede oglaševanja zdravil in visokega zanimanja javnosti za njihove produkte je dansko podjetje na trg dalo še znamko wegovy, ki pa je od vsega začetka mišljeno kot zdravilo za hujšanje. Preko luže, kjer po navedbah Forbesa stopnja debelosti med odraslimi znaša skoraj 42 odstotkov, je po odobritvi regulatorjev med pandemijo izdelek postal takojšnja uspešnica. Dodatno reklamo je evropskemu farmacevtu naredil tudi najbogatejši zemljan Elon Musk, ki se je na svojem družbenem omrežju X (tedaj še Twitter) za znatno izgubo odvečne teže zahvalil ravno wegovyu.

Stomilijardni spopad še ni odločen

Vzpon Novo Nordiskovih zdravil se bo v prihodnosti le še stopnjeval. Po navedbah svetovne zveze za debelost bo do leta 2035 na svetu več kot štiri milijarde ljudi s prekomerno telesno težo. Proizvajalcu zdravil za hujšanje se tako obetajo še bolj rožnati dnevi, še posebej zato, ker ozempic in wegovy učinkujeta le z redno uporabo. Po prekinitvi zdravljenja so si namreč pacienti povrnili vse izgubljene kilograme.

Po navedbah svetovne zveze za debelost bo do leta 2035 na svetu več kot štiri milijarde ljudi s prekomerno telesno težo.

A skrivnosti hujšanja ni odkrilo le dansko podjetje. Svoje zdravilo je na trgu že predstavil tudi ameriški Eli Lilly, trenutno največji svetovni farmacevt. Tako kot Po poročanju Reutersa je ameriška družba pred nekaj dnevi dobila dovoljenje tudi za neposredno oglaševanje učinka zmanjšanja telesne teže.

Novo Nordisk in Eli Lilly se trenutno borita za obvladovanje tržnega segmenta, ki bi po ocenah analitikov Goldman Sachsa kmalu lahko presegel sto milijard dolarjev (skoraj 92 milijard evrov) na leto. Zaenkrat obe družbi priznavata, da povpraševanja ne dohajata, a v to usmerjata vse svoje napore.