Kaj počnejo start upi, v katere letijo milijarde

Svetovni trend usihanja naložb tveganega kapitala se nadaljuje. Kombinacija geopolitičnih trenj, visoke inflacije in vztrajnega naraščanja obrestnih mer vlagateljev ne navdaja z zaupanjem.

Po podatkih analitsko-svetovalne družbe KPMG so start upi letos po svetu skupaj zbrali nekaj več kot 250 milijard dolarjev (okoli 230 milijard evrov), kar glede na isto obdobje lani pomeni približno 40-odstotni upad.

Zmanjšanje vsote zbranih sredstev so zagonska podjetja zabeležila že sedmo četrtino zapored, vendar KPMG dodaja, da je mogoče opaziti prve znake izboljšanja.

Kaj je pritegnilo pozornost vlagateljev?

Kljub vsemu tudi letos najdemo zagonska podjetja, ki jim je uspelo privabiti vlagatelje z debelimi denarnicami. Trenutno je najbolj vroča zgodba umetna inteligenca, ki naslovnice poslovnih medijev zaseda vse od predstavitve spletnega klepetalnika ChatGPT družbe OpenAI novembra lani.

Zagonska podjetja po svetu so letos skupaj zbrala okoli 230 milijard evrov, kar glede na isto obdobje lani pomeni približno 40-odstotni upad.

Po poročanju spletnega portala Crunchbase je panoga v Združenih državah Amerike zajela dobro četrtino vseh letošnjih investicij v zagonska podjetja. Za primerjavo, lani je ta delež znašal približno dvanajst odstotkov.

Poleg tega so vlagatelji veliko zanimanja pokazali še za razvijalce zelene energije in podnebnih rešitev, finteche, spletne trgovce in proizvajalce električnih vozil.

Največ zbral velikan spletnih plačil Stripe

Ameriški težkokategornik finančne tehnologije Stripe je v zadnjem krogu financiranja v marcu iz vlagateljev izvabil 6,5 milijarde dolarjev (okoli 5,9 milijarde evrov), s čimer si je zagotovil vrednotenje družbe na dobrih 50 milijard.

Dokapitalizacijo je vodila kopica skladov tveganega kapitala, med katerimi sta najbolj zveneči imeni Andreessen Horowitz in Founders Fund, njim pa so se pridružili še drugi igralci, kot sta ameriška investicijska banka Goldman Sachs in singapursko državno investicijsko podjetje Temasek.

Zadnji dve leti sta bili za Stripe, ki se ukvarja s prodajo opreme za sprejemanje spletnih plačil, precej turbulentni. Najprej je podjetje med epidemijo zadelo terno in skoraj potrojilo svojo vrednost, kar mu je v začetku leta 2021 prineslo vrednotenje v višini približno 95 milijard dolarjev (okoli 85 milijard evrov).

Potem pa se je stanje povsem spremenilo, saj so neugodne tržne razmere in strahovi pred recesijo borzne tečaje največjih družb poslali v rdeče, kar je ponudnika spletnih plačil še posebej prizadelo. Podjetje se je moralo odpovedati pohodu na borzo in namesto tega z odpustom skoraj 15 odstotkov zaposlenih znatno “zategniti pas”.

Vseeno podjetje ohranja zanimanje vlagateljev, pri čemer je posebno privlačen njen utrjeni položaj v vse bolj perspektivni panogi. Po navedbah uprave Stripe imajo tudi še vedno željo po začetku borzne kotacije, ki pa je letos še ne gre pričakovati.

Anthropic razvija umetno inteligenco “z vestjo”

Poleg že omenjenega OpenAI, ki je januarja od Microsofta prejel dodatnih deset milijard, je na področju generativne umetne inteligence vlagatelje najbolj prepričalo podjetje Anthropic, ki je konec septembra v zameno za manjšinski delež od Amazona prejelo štiri milijarde dolarjev (3,6 milijarde evrov). Poleg tega si je družba pred nekaj tedni zagotovila še novi dve milijardi dolarjev (1,8 milijarde evrov), ki pa jih je tokrat prispeval Alphabet.

Družba, ki jo vodita brat in sestra Dario in Daniela Amodei, v nasprotju z drugimi razvijalci samomislečih računalnikov v ospredje še vedno postavlja človeka, kar simbolično izraža že s svojim imenom. Noto človeku varne umetne inteligence še dodatno poudari dejstvo, da so podjetje ustanovili nekdanji uslužbenci zgornjega OpenAI, ki so se jim varnostni ukrepi uprave zdeli precej šibki.

Anthropic se specializira za razvoj varnih, razumljivih in obvladljivih modelov, ki bodo svoje obnašanje ustrezno prilagodili človeškim odzivom. Njihov glavni produkt je spletni klepetalnik Claude, ki je v primerjavi s ChatGPT veliko zanesljivejši pri podajanju »varnih« odgovorov, poroča spletni portal tech.co.

Francoski Verkor zida novo tovarno baterij

Na stari celini je med start upi največ denarja zbral proizvajalec zelenih baterij Verkor. Francoska družba bo več kot dvomilijardni vložek, h kateremu sta med drugim zajetno prispevali Evropska investicijska banka in francoska vlada, namenila odprtju nove gigatovarne v mestu Dunkirk.

Po navedbah podjetja bo nov proizvodni obrat sprva letno proizvedel okoli 16, do leta 2030 pa celo več kot 50 gigavatnih ur. Gre za eno izmed štirih načrtovanih baterijskih tovarn v Franciji, saj se država pod vodstvom predsednika Emmanuela Macrona trudi postati pomembnejša igralka v panogi zelenih tehnologij.

Družba s sedežem v Grenoblu je sicer aprila sklenila partnerstvo s francoskim proizvajalcem avtomobilov Renault, s katerim se je zavezala k letnemu cilju dvanajstih gigavatnih ur – dovolj zmogljivosti za pogon več kot sto tisoč vozil.

Avtomobilska družba je bila tudi med prvimi vlagatelji v Verkor. Njen lastniški delež se je z najnovejšo dokapitalizacijo s 24 odstotkov zmanjšal na dobro desetino, vseeno pa ohranja stolček v upravnem odboru, navaja Reuters.

Shein na borzi želi visoko izklicno ceno

Shein, kitajski prvak hitre mode s sedežem v Singapurju, je v zadnjem krogu financiranja spomladi zbral dve milijardi dolarjev (1,8 milijarde evrov), s čimer je podjetje doseglo vrednost 66 milijard dolarjev (dobrih 59 milijard evrov).

Podobno kot omenjeni Stripe je tudi spletni modni velikan vrh vrednotenja dosegel med pandemijo, ko je to znašalo približno sto milijard. V slabih dveh letih je podjetje izgubilo tretjino vrednosti, pri čemer se je cena na sekundarnem trgu spustila še nižje. Vseeno gre po navedbah portala Crunchbase še vedno za četrti največji start up na svetu.

Leta 2008 ustanovljeni Shein je bil tedaj med prvimi uporabniki resne podatkovne analitike v panogi, s čimer je lahko predvidel povpraševanje kupcev in izdelal majhne zaloge veliko različnih kosov oblačil.

Kupcem je tako lahko ponudil širok izbor produktov in hkrati za skladiščenje plačeval razmeroma malo. Poleg tega je podjetje precej rezalo stroške, kar mu je omogočilo postavljanje smešno nizkih cen. Na spletni strani se tako zlahka najdejo ženske obleke ali čevlji za manj kot deset evrov.

Shein se zadnje čase poleg vse večje konkurence v sektorju otepa še obtožb zaradi prisilnega dela in kratenja avtorskih pravic. To je za podjetje še posebej neugodno, saj si že nekaj časa želi vstopiti na ameriški delniški trg. Po podatkih Bloomberga uprava cilja na vrednotenje med 80 in 90 milijard dolarjev (med 72 in 81 milijard evrov), fiksne časovnice glede pohoda na borzo pa še ni.