Država preverja interes malih delničarjev za prodajo delnic elektrodistributerjev

SDH preverja interes manjšinskih delničarjev družbe Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor in Elektro Primorska.

V prvih štirih podjetjih ima Republika Slovenija okoli 79,5-odstotni delež, malenkost večjega pa v Elektru Primorska, namreč 79,7-odstotnega. Po nekaj odstotkov imajo v vsakem podjetju še podjetja v delni ali večinski državni lasti in Kapitalska družba, poroča STA.

Delničarji morajo v izkazu interesa poleg identifikacijskih in kontaktnih podatkov ter števila delnic, ki so predmet izraženega interesa navesti tudi ponujeno ceno, je razvidno iz vabila malim delničarjem, objavljenega na spletni strani SDH.

Izkaze interesa na holdingu pričakujejo do vključno 5. decembra.

Različna pričakovanja

Časnik Delo je poročal, da so se mali delničarji elektrodistribucijskih podjetij in predstavniki SDH sestali minuli ponedeljek. Sestanek je bil sklican na pobudo društva malih delničarjev MDS.

Pričakovanja glede cene se po pisanju časnika menda med državo in malimi delničarji razlikujejo. Medtem ko naj bi mali delničarji za svoj delež pričakovali kupnino v višini od 70 do 75 odstotkov knjigovodske vrednosti, je SDH po neuradnih informacijah pripravljen ponuditi 40 odstotkov knjigovodske vrednosti.

V številkah to pomeni, da bi država malim delničarjem ponudila okoli 89 milijonov evrov, medtem ko vlagatelji pričakujejo od 156 milijonov do 168 milijonov evrov kupnine, poroča STA.

Dodaten pogoj države naj bi bil, kot so izvedeli pri Delu, da bo odkup izveden le, če bo država s tem dosegla 90-odstotno lastništvo v posamezni elektroenergetski družbi, kar bi potem omogočalo iztisnitev preostalih malih delničarjev.

Bo SDH stopil korak bližje?

Pred leti so elektrodistributerska podjetja malim delničarjem že ponujala odkup delnic po podobni vrednosti (med 30 in 42 odstotki knjigovodske vrednosti), a se mali delničarji takrat niso odločali za prodajo.

Kot so poročali na N1, je sicer finančni minister Klemen Boštjančič pred meseci razkril, da je vlada v letošnjem proračunu za odkupe deležev rezervirala 185 milijonov evrov, kar bi zadoščalo za plačilo v višini 75 odstotkov knjigovodske vrednosti.

Ali bo torej SDH na koncu ponudil več, bo jasno decembra. SDH naj bi namreč želel posel izpeljati še letos.

Kdo so mali delničarji?

Distribucije imajo po več deset malih delničarjev. Največji med njimi, ki bi z iztisom tudi največ pridobili, so praviloma investicijski skladi in finančni vlagatelji.

V Elektru Ljubljana, ki ga je do predlani vodil Andrej Ribič, kasneje eden od ustanovnih članov Svobode, so največji mali delničarji Generali (3,92 odstotka), Triglav vzajemni skladi (2,72 odstotka), ciprska Kalantia Limited v lasti privatizacijskega mogotca Igorja Laha (1,65 odstotka) in KD Group (1,47 odstotka).

Spomnimo, da se je z zadnjo Gen-I predlani, ko ga je še vodil Golob, dogovarjal za začasni odkup 12,5-odstotnega posrednega deleža trgovca z električno energijo, a na koncu ni dobil zelene luči SDH pod vodstvom Janeza Žlaka.

V Elektru Maribor so največji mali delničarji Pivovarna Laško Union (5,77 odstotka), Kalantia Limited (3,29 odstotka) ter Collis Plus v lasti finančnika Boruta Kuhariča in Neve Kuharič.

V Elektru Celje je največja spet Lahova Kalantia Limited (3,74 odstotka), sledi fiduciarni račun investicijske družbe Intercapital Securities (1,69 odstotka), nato Kuharičev Collis Plus (1,65 odstotka).

V Elektru Gorenjska so največji škofjeloško gradbeno podjetje Bau 1 v lasti Katje Demšar (1,93 odstotka), Pivovarna Laško Union (1,57 odstotka) in Kalantia Limited (1,33 odstotka).

V Elektru Primorska pa Hotel Mrak Boruta Kuhariča (2,5 odstotka), Kalantia Limited (1,28 odstotka) in medijska družba Dnevnik (0,85 odstotka).

Veliki izziv za zeleni energetski prehod

Pred elektrodistribucijskimi podjetji so sicer veliki investicijski izzivi, saj bodo milijardne naložbe v distribucijsko omrežje bistvenega pomena za zeleni energetski prehod.

Podjetja so medtem v letu 2022 doživela šok pri poslovanju zaradi trimesečnega izpada prihodkov od omrežnine, ki je bil posledica odločitve prejšnje vlade za zamrznitev njenega plačevanja. Tudi sicer se te družbe soočajo s kritikami, da s svojim dosedanjim poslovanjem tega zajetnega investicijskega podviga ne bodo sposobne.