Korak naprej pri dogovorih z Madžari, korak nazaj v lovu na evropske milijone

Plinovod od Kidričevega prek Lendave do Velike Kaniže na Madžarskem je desetletja star projekt. Za obe državi je to edina manjkajoča povezava s sosednjimi državami.

Sloveniji bi, kot pravijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, koristila iz več razlogov:

• slovenski dobavitelji zemeljskega plina bi dobili dostop do madžarskih podzemnih skladišč, v katerih bi lahko hranili količine za slovenske kupce in s tem povečali varnost oskrbe,
• omogočila bi tudi diverzifikacijo plinskih poti, med drugim odpira pot do kavkaških držav (Slovenija zdaj plin dobiva prek avstrijskega plinskega vozlišča v Baumgartnu, iz Alžirije prek Italije in s Hrvaške),
• slovenski operater omrežja, podjetje Plinovodi, pa bi služil s tarifami za prenos plina.

Madžarom, ki so še vedno močno odvisni od ruskega plina, bi plinovod na drugi strani omogočil dostop do zahodnih virov, denimo italijanskih terminalov utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) in alžirskih dobav.

Pogovori leta na mrtvi točki

Že leta 2013 je bil 114 kilometrov dolg plinovod uvrščen na evropski seznam projektov skupnega interesa (PCI).

Gre za seznam meddržavnih infrastrukturnih projektov, ki imajo prednostni dostop do evropskega denarja. Omenimo, da je ta mehanizem Slovenija koristila pri gradnji 160 milijonov evrov vredne daljnovodne povezave z Madžarsko, ki je bila končana pred dvema letoma. Evropa je primaknila 48 milijonov evrov.

Plinovodni projekt pa do zdaj ni dobil dokončne zelene luči. Končno odločitev o investiciji naj bi v preteklosti zavirala nesoglasja glede zmogljivosti. Neuradno je madžarska politika leta poskušala doseči, da bi Slovenija povečala zmogljivosti plinovoda na slovenski strani, naša stran pa je ocenjevala, da to ni ekonomično.

Madžari pod pritiskom

Po lanskem ruskem napadu na Ukrajino je Evropska komisija začela na članice pritiskati, naj zmanjšajo nabave ruskega plina.

Madžarska temu za zdaj ni sledila. Medtem ko so države EU odvisnost od ruskega plinovodnega plina zmanjšale s 40 na 10 odstotkov, je Madžarska od začetka vojne dvakrat celo povečala pogodbene količine dobav iz Rusije.

Se pa pritisk, da to stori, stopnjuje. Ruski plin sicer za zdaj v nasprotju z nafto in premogom ni podvržen sankcijam, je pa Komisija sprejela zavezo, da bodo države EU do leta 2027 prenehale kupovati ruske energente. Poleg tega je Bolgarija, prek katere na Madžarsko teče ruski plin, nedavno uvedla davek na ruski plin in s tem močno dvignila ceno prenosa.

Madžarska se tako dogovarja s številnimi dobavitelji, hkrati pa s sosednjimi državami išče možnosti za krepitev plinovodnih povezav. Tako je naredila korak naprej tudi pri projektu s Slovenijo.

Predsednik vlade Robert Golob je po lanskem srečanju z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom dejal, da bi povezava Madžarski omogočila, da se na srednji rok osvobodi odvisnosti od ruskega plina in najde neodvisen vir, ki bi prihajal prek Italije.

Sledili slovenskim željam

Letos sta tako Slovenija in Madžarska vendarle sklenili dogovor, ki po navedbah ministrstva za okolje, podnebje in energijo sledi slovenskim željam glede kapacitet plinovoda.

Oktobra podpisan memorandum predvideva, da si bosta ministrstvi prizadevali storiti vse, kar je v njuni moči, da operaterja obeh prenosnih sistemov realizirata izgradnjo plinovoda s pripadajočo infrastrukturo, in sicer s 50 tisoč kubičnih metrov plina na uro dvosmerne zmogljivosti, kar pomeni 0,44 milijarde kubičnih metrov na leto, in predvidenim tlakom plina 45 barov na interkonekcijski točki.

Predvidena naložba v 74 kilometrov plinovoda na slovenski strani je 121 milijonov evrov.

Evropa črta plinske projekte

Se pa zatika pri financiranju, pravijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Projekt je, kot uvodoma omenjeno, od leta 2013 na seznamu projektov skupnega interesa, ki se posodablja vsaki dve leti. Na šesti različici seznama, ki naj bi jo Bruselj objavil ta mesec, pa ga ne bo.

Po prenovi uredbe o energetskem omrežju (TEN-E) namreč naftovodi in plinovodi niso več upravičeni do sofinanciranja iz finančnega mehanizma Instrument za povezovanje Evrope (CEF). Ta denar je mogoče dobiti le še za gradnjo vodikovodov, za katere Evropa trenutno namenja milijarde evrov.

“Projekt na ta seznam ne bo uvrščen, zato je ta vrsta sofinanciranja izključena,” pravijo na ministrstvu.

Tudi madžarska stran ima po poročanju tamkajšnjih medijev težave s pridobivanjem evropskih sredstev za energetske projekte. Zunanji minister Peter Szijjarto je nedavno dejal, da Bruselj “politizira” energetsko oskrbo. Dodal je, da bi radi uvažali velike količine neruskega plina iz Turčije, Azerbajdžana ali Katarja, a to ni mogoče zaradi omejenih prenosnih zmogljivosti v regiji, krivdo pa pripisal tudi Bruslju, ki naj bi nasprotoval širitvi plinovodov v regiji z obrazložitvijo, da bo “zemeljski plin postal zastarel”.

Tri leta za gradnjo

Na našem ministrstvu, ki ga vodi Bojan Kumer, pravijo, da bo zdaj ključna presoja projekta uspešnost pridobivanja povpraševanj. Plinovodi, ki bodo gradili in financirali plinovod, bodo preverili interes za zakup kapacitet. Če bo tržni interes dovolj velik, bodo naložbo financirali sami in se bo pokrivala iz tržnih tarif.

Če tega ne bo, Slovenija in Madžarska pa bosta lahko dokazali pomen povezave za zanesljivost oskrbe, bo Slovenija morda lahko zaprosila za kakšen drug vir evropskega sofinanciranja, meni vir z ministrstva.

Tudi v Plinovodih pravijo, da si prizadevajo pridobiti evropska nepovratna sredstva. Kaj bo, če teh ne bo, pa za zdaj ni jasno.

Vzpostavitev plinovodne povezave je sicer po oceni ministrstva mogoča okvirno v treh letih po sprejetju odločitve o investiciji. Golob je lani dejal celo, da bi plinovod, ki bi bil eden večjih energetskih projektov v zadnjem desetletju, lahko bil zgrajen še v mandatu te vlade – torej do leta 2026.