Bazen delavcev v Podravju je vse bolj prazen: kriza se poglablja v izobraževanju

Na območju mariborske območne službe zavoda z zaposlovanje, ki pokriva Zgornje Podravje, se, tako kot tudi drugod po državi, nadaljuje povečano povpraševanje po kadrih, a je bazen tistih, ki so na voljo, vse bolj prazen. Med najbolj iskanimi se je nekoliko znižalo povpraševanje po gradbenih delavcih, zdaj pa največjo rast opažajo v izobraževanju.

Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo oktobra na območju mariborske službe registriranih 6.285 brezposelnih, kar je 12,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Za ptujskim in kranjskim območjem je to tretja regija z največjim upadom brezposelnih v Sloveniji.

Oktobra se je sicer po vsej državi število prijavljenih na zavodu nekoliko zvišalo zaradi priliva tistih, ki so zaključili izobraževanje, torej iskalcev prve zaposlitve, na območju Maribora za 3,3 odstotka.

Delodajalci tudi v naslednjih mesecih napovedujejo potrebe po delavcih

Po besedah direktorja mariborske območne službe zavoda za zaposlovanje Bernarda Memona trenutno tudi pri njih beležijo najnižjo stopnjo brezposelnosti od osamosvojitve, delodajalci pa tudi v naslednjih mesecih napovedujejo relativno visoko, 2,2-odstotno rast zaposlovanja, kar je malenkost manj od napovedi na ravni države.

Potreb po delovnih mestih bo tako še naprej veliko na vseh deficitarnih področjih, saj delodajalci v regiji napovedujejo, da bi morali v naslednjih mesecih zaposliti dodatnih 4.400 delavcev na različnih področjih, od avtoprevozništva do kovinskopredelovalne dejavnosti. Zadnje čase prihaja do velikih potreb po kadrih v izobraževanju, ki je na lestvici panog že izpodrinilo gradbeništvo.

“Takšnih informacij si ne želimo, saj vemo, kaj danes pomeni izobraževanje. Šole morajo zato precej improvizirati, nekatere predmete poučujejo tudi kadri z drugih področij, veliko je improviziranja, s tem pa tudi dodatnega dela za ravnatelje,” je dejal Memon.

V gradbeništvu je po njegovih besedah še vedno dovolj povpraševanja, a je med panogami padlo na četrto mesto in je verjetno nekoliko nižje ravno zaradi sicer zelo počasnega ohlajanja gospodarstva. Takšni signali po informacijah tukajšnjih delodajalcev prihajajo zlasti iz osrednjega dela Evrope, predvsem Nemčije, je dodal.

Kadrovski bazen med registriranimi brezposelnimi vse manjši

Na zavodu je med registriranimi brezposelnimi sicer iz meseca v mesec manj potencialnih kadrov za dejansko zaposlitev. Gre namreč za ljudi, s katerimi je treba delati veliko več, jih usmerjati v programe, delavnice, prekvalifikacije ali dokvalifikacije. Kot pravi Memon, je v evidenci okoli 48 odstotkov dolgotrajno brezposelnih, med katerimi so jih z različnimi napori sposobni umestiti na trg dela le še okoli 20 odstotkov.

Vodja kadrovskega področja na Štajerski gospodarski zbornici Lidija Majcen poudarja, da je v zadnjih dveh letih pomanjkanje kadrov tudi na območju severovzhodne Slovenije zaznamovalo že praktično vse gospodarske panoge. Zaznavajo, da skoraj ni podjetja, ki se s tem izzivom ne srečuje, največ težav pa imajo v gostinstvu, gradbeništvu, prometu in skladiščenju, predelovalni dejavnosti, trgovini, zdravstvu, socialnem varstvu in izobraževanju.

Arsenovič opozarja na velik odliv delovne sile v Avstrijo

Mariborski župan Saša Arsenovič ob tem opozarja na drugo, po njegovem žalostno plat medalje, da se že okoli 40.000 ljudi s severa Slovenije vozi na delo v Avstrijo. “Nekaj v tej državi očitno delamo narobe, če tisto, o čemer govorimo, da je največ vredno, torej človeški viri in doma vzgojeni kadri, ustvarjajo dodano vrednost v konkurenčnem gospodarstvu druge države. To se meri v milijardah evrov in te problematike bi se najprej morala zavedati država, ki bi morala sprejeti takšne rešitve, da se kaj takega ne bi več dogajalo,” meni župan.

Arsenovič meni, da se lahko z nizko brezposelnostjo hvalijo tudi zato, ker veliko ljudi dela v Avstriji, zato je nujno, da tudi na tej strani meje in v tem delu države ustvarijo kar največ delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Ob tem je državo pozval, da končno pristopi k dejanski decentralizaciji, ki bo omogočala delovna mesta tudi pri njih, ne le v osrednji Sloveniji.

Memon županovih besed v celoti ne more potrditi, saj statistike o dnevnih migrantih v Sloveniji ne vodi nihče, po nekaterih ocenah pa je na mariborskem območju vsaj 16.000 dnevih migrantov in tudi kar velik delež tistih, ki so rezidenti in s tem davčni zavezanci v drugih državah.

Trenutna nizka brezposelnost po njegovi oceni vseeno ni nujno le odraz tega, da se povečuje odliv tistih, ki si delo iščejo čez mejo. “Ta namreč ostaja konstanten, nam pa je uspelo brezposelnost v zadnjih treh letih prepoloviti. To prej kaže na to, da so podjetja v relativno dobri kondiciji ter da so tudi interventni ukrepi v času epidemije dali pozitivne rezultate. Res pa je, da v tujino odhajajo kakovostni kadri s področja deficitarnih poklicev,” je dejal.