Nemški velikan je v Slovenijo prišel zaradi tehnologije in ostal zaradi talenta

Razvoj novih zdravil danes traja približno 12 let. Dolgotrajni postopek v grobem poteka v petih korakih, ki jih spremljajo birokratska kalvarija in vrtoglave investicije. Te se v povprečju gibljejo od nekaj sto milijonov do več milijard evrov.

Del ogromnega farmacevtskega kolesja je tudi ajdovski Bia Separations, ki od leta 2020 deluje pod nemško multinacionalko Sartorius.

Primorci so se v četrt stoletja delovanja umestili med vidna svetovna podjetja, ki so specializirana za čiščenje zdravil nove generacije. Gre za pomemben postopek razvoja in proizvodnje zdravil – čistoča namreč vpliva na učinkovitost in varnost.

Oktobra so v Ajdovščini odprli nove prostore. Investicija je vredna približno devet milijonov evrov, s tem pa se naložbe ne ustavljajo.

“Ni dovolj, da podjetje zgolj kupimo”

Nemški lastnik Sartorius zagotavlja tehnologijo, ki pospeši razvoj in poveča učinkovitost v obdobju proizvodnje zdravil in je na tem področju eden vodilnih partnerjev v biofarmacevtski industriji. Z ajdovskim podjetjem ima velike načrte, za Forbes Slovenija razlaga član uprave družbe René Fáber.

“Ni dovolj, da podjetje zgolj kupimo. V Bia Separations nadaljujemo naložbe. Znanje, ki ga ima slovenska ekipa, je edinstveno. Vrhunsko je tudi na svetovni ravni in na tem želimo graditi. Naša strategija ni kupiti majhno podjetje v Sloveniji in ga takšnega pustiti ter vlagati nekam drugam. Graditi želimo na ljudeh in znanju tukaj, zato tudi vlagamo,” namere v Ajdovščini opiše Fáber.

Skupno je Sartorius v Sloveniji v treh letih investiral že več kot deset milijonov evrov. Vsaj še enkrat toliko bodo Nemci v prihodnjih desetih letih namenili za postavitev biotehnološkega kampusa, ki bi ustvaril 200 novih delovnih mest.

Farmacevtske naložbe v Sloveniji

V Sloveniji so praktično sočasno kot Sartorius v velik investicijski cikel zakorakali tudi nekateri drugi farmacevti.

Že leta 2020 je širitev na lokaciji v Krškem napovedala novomeška Krka, ki čaka le še popravek okoljevarstvenega dovoljenja.

Potem ko se je Sandoz, ki je lastnik ljubljanskega Leka, oddelil od švicarskega Novartisa, v Sloveniji okoli 700 milijonov evrov vlagata tudi obe sveže ločeni farmacevtski družbi.

Na vprašanje, kaj je skupni imenovalec, da se farmacevtske družbe odločajo za investicije v Sloveniji, René Fáber izpostavlja pozitivno okolje in talente.

“Ko se odločamo o prevzemu, v osnovi ne gledamo specifičnih držav. Gledamo tehnologije, znanje, inovacije in razlikovanje, ob tem pa se sprašujemo, kakšne nove spretnosti bi prinesel prevzem in kako bi novo podjetje dopolnilo naš portfelj. V primeru Bia Separations je primerno podjetje bilo naključno v Sloveniji.”

Nemci so po treh letih od prevzema z izkušnjo v Sloveniji zadovoljni. “ZDA so največji biofarmacevtski trg in Bia Separations je tam dobro prepoznana. Stranke jim uspeva pripeljati v Slovenijo, kjer se več tednov in mesecev učijo in seznanjajo z napredno tehnologijo, ki jo imamo tukaj.”

Sistemi, v katerih lahko kupcem “spodleti hitreje”

Ajdovsko podjetje je po besedah Fáberja povečalo tudi nabor storitev, ki jih lahko Nemci ponudijo razvijalcem novih terapij.

Krajše obdobje razvoja in proizvodnje zdravil želijo doseči z avtomatiziranimi in enostavnimi sistemi, s katerimi lahko njihovi kupci hitreje dajo zdravilo na trg ali pa jim ‘hitreje spodleti’.

“Tako ne bodo preveč denarja vlagali v napačne kandidate za registracijo novega zdravila. Medtem v proizvodnji stremimo k večanju učinkovitosti in ne nazadnje k nižanju cen zdravil.”

V Sartoriusu se ob tem spogledujejo tudi z novimi prevzemi.

Zadnji v vrsti je letošnji prevzem francoskega podjetja Polyplus, ki je po prepričanju Fáberja dober tandem ravno z Bia Separations.

Izdelki obojih se uporabljajo pri istih proizvodnjah, s čimer naj bi na trgu dosegali “velike sinergije”, hkrati pa imajo tudi skladja pri inovacijah znotraj svojih podjetij.

Prihaja nov val zdravil

Njihovo podjetje v Ajdovščini ima za sabo uspešna leta.

Leta 2021 so po podatkih Gvina ustvarili 58,4 milijona evrov prihodkov in 29 milijonov evrov čistega dobička. Slabši so bili lanski rezultati, ko so prihodki primorskega podjetja znašali 27,7 milijona evrov, čisti dobiček pa ni presegel 85 tisoč evrov.

Poslovnih izkazov za posamezna podjetja znotraj skupine Sartorius ne komentirajo, René Fáber pa nedavni skok prihodkov pripisuje proizvodom, ki se uporabljajo pri naprednih terapijah in so v letih 2020 in 2021 prišle na trg. Bia Separations namreč razvija proizvode za napredne terapije, ki so večinoma še v kliničnem testiranju.

“Prihod takšnih terapij na trg se bo odražal skozi velik skok prihodkov,” razlaga Fáber.

Za Sartorius je pomemben podatek, da veliko število kupcev pripravlja tovrstne terapije. Te za zdaj pomenijo majhen trg, a se povečuje, saj po besedah člana uprave nemške družbe že tretjina kliničnih razvojnih projektov vključuje celične in genske terapije.

“Seveda vsa zdravila ne bodo uspela, nekatera pa bodo prišla na trg. Pričakujem, da bomo v prihodnosti pogosteje videli skoke v svojih prihodkih,” napoveduje.

Farmacija se “normalizira”

Uspešna poslovna leta niza tudi starševsko podjetje Bia Seperations. “Sartorius je v desetih letih v povprečju rasel okoli 14 ali 15 odstotkov na leto. Posel smo vsakih pet let praktično podvojili,” navaja Fáber.

Družba, ki zaposluje približno 15 tisoč ljudi, je leto 2022 končala pri 4,2 milijarde evrov prihodkov, čisti dobiček je znašal 655 milijonov evrov.

Povpraševanje po njihovih storitvah je zadnja leta izrazito povečala pandemija covida-19, kar je posledica naložb v razvoj in proizvodnjo cepiv in zdravil proti covidu-19. Poleg tega so njihovi kupci zaradi pretrganih nabavnih verig iz previdnosti naročali materiale in si kopičili zaloge.

“Danes je iz očitnih razlogov manj povpraševanja po izdelavi cepiv in zdravil proti covidu-19. Hkrati so naše stranke porabljale nakopičene zaloge in niso toliko naročale. Dogaja se normalizacija,” trenutne razmere opiše René Fáber, ki po letih rasti letos pričakuje padec poslovanja.

V prihodnje ostaja optimističen. Ob omenjenem prihodu novih zdravil spomni še na rast prebivalstva in starajočo se družbo in pričakuje, da se bo povpraševanje po njihovih storitvah še povečalo.