Tab prihodnje leto odpira tovarno baterijskih hranilnikov
Mežiški proizvajalec baterij Tab bo v prostorih nekdanje Lekove hale na Prevaljah odprl tovarno za proizvodnjo baterijskih hranilnikov električne energije.
Naložba je najpomembnejši mejnik za družbo Tab, je v sporočilu za javnost zapisal glavni izvršni direktor podjetja Roman Burja. Po njegovih besedah bo namreč mežiški proizvajalec baterij znatno povečal svoje proizvodne zmogljivosti litij-ionskih hranilnikov električne energije in prispeval k evropskemu zelenemu prehodu.
Burja je izrazil tudi zadovoljstvo glede sodelovanja z avstrijskim podjetjem Rosendahl Nextrom oziroma BM-Rosendahl, ki bo razvilo, zgradilo in dobavilo linijo za sestavljanje baterijskih modulov in paketov.
V “gigatovarni” bo sto delovnih mest
Linija bo avtomatizirana, v treh izmenah pa bodo letno proizvedli do 180 tisoč baterijskih modulov. To ustreza skupni zmogljivosti ene gigavatne ure, zato so v Tabu navedli, da odpirajo prvo gigatovarno za proizvodnjo baterijskih hranilnikov električne energije.
Naložba je vredna 18 milijonov evrov in bo ustvarila do 100 delovnih mest.
Sporočili so tudi, da se bodo baterijski moduli uporabljali tako za stacionarne baterije, ki so namenjene shranjevanju električne energije, kot tudi za trakcijske baterije.
Tovarna baterijskih hranilnikov bo vzpostavljena v hali, ki jo je leta 2018 zgradil Lek. Tab je novozgrajeno halo kupil nekaj let po gradnji in tam začel testno proizvodnjo litij-ionskih baterij za shranjevanje električne energije. Po dogovoru z Lekom so ob prodaji novogradnje prevzeli okoli sto Lekovih sodelavcev.
Lek je na Prevaljah imel obrat tudi v sosednji stavbi, a ga bo zaprl do konca letošnjega leta. Ker je Tab napovedal širitev proizvodnje, so zainteresirani, da zaposlenim v Leku ponudijo možnost zaposlitve. Pripravljeni so se namreč pogovarjati tudi o možnosti širitve na del, kjer trenutno poteka proizvodnja antibiotikov.
Avstrijci postavljajo vse faze postopka
Iz Mežice so sporočili še, da podjetje BM-Rosendahl z montažno linijo zagotavlja vse faze postopka. “Od priprave litij-ionskih celic, zlaganja litij-ionskih celic in naknadnega sestavljanja v module do končnega sestavljanja v baterijske pakete.”
Uporaba tehnologije laserja po navedbah Korošcev zagotavlja natančno in zanesljivo varjenje delov ohišja modula in medceličnih povezav.
Zadovoljstvo s sodelovanjem je izrazil tudi Gerhard Jakopic, generalni direktor avstrijskega podjetja. “Ponosni smo, da smo skupaj z našim dolgoletnim partnerjem, družbo TAB, izvedli ta inovativni in prilagodljivi sistem. S tem smo dosegli najvišji standard na evropskem trgu,” je prepričan.
Pripravljeni za panogo prihodnosti
Tab je lani ustvaril 296 milijonov evrov prihodkov in 19,7 milijona evrov dobička. Prihodki so se povečali za 13 odstotkov, dobiček pa je poskočil za slabo petino.
Zaposlujejo okoli 644 ljudi. S 87 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega presegajo tudi državno povprečje, ki je lani znašalo 55.688 evrov.
Delujejo v obetavni in hitro rastoči panogi. Povpraševanje po hranilnikih energije se namreč v luči zelenega prehoda povečuje, še posebej na področju elektrifikacije mobilnosti. Po podatkih Evropske komisije je bilo še leta 2018 na cestah manj kot štiri milijone električnih vozil. Številka bi se lahko že leta 2028 gibala med 50 in 200 milijoni ter do leta 2040 dosegla 900 milijonov.
Svetovalno podjetje McKinsey & Company ocenjuje, da bo celotna veriga litij-ionskih baterij – od rudarjenja do recikliranja, v naslednjih sedmih letih rasla trideset odstotkov na leto. Vrednost svetovnega trga naj bi tako leta 2030 dosegla 400 milijard dolarjev oziroma 379 milijard evrov.
A vprašanje ostaja, kako velika bo na svetovni ravni vloga EU. Bruselj napoveduje, da bo leta 2028 na stari celini proizvedenih med sedem in 25 odstotkov svetovnih baterij. Proizvodnja naj bi zadoščala domačim potrebam, vseeno pa bomo odvisni od tujih naložb in nekaj največjih igralcev na trgu.
