Slovenci z inovacijo, ki rešuje svetovni problem
Slovenskemu start up podjetju, ki je razvilo prvi filter mikroplastike za pralne stroje, so svetovni proizvajalci pred leti drug za drugim zapirali vrata. Do danes so že vsi prišli nazaj, Planet Care pa z vladami po svetu sodeluje še pri pripravi prelomne regulacije odtokov pralnih strojev.
Tretjino mikroplastike, ki jo najdemo v morjih, tja odplaknejo domači pralni stroji, kažejo podatki Mednarodne zveze za varstvo narave (International Union for Conservation of Nature).
Ob pranju sintetičnih oblačil se v odtok namreč sproščajo plastična vlakna, ki od tam potujejo v oceane in prehransko verigo. Znanstveniki so prisotnost mikroplastike potrdili v pljučih in srcih. Slovenski raziskovalci so jo našli tudi v toči.
Leta 2017 je slovenski start up Planet Care razvil filter, ki po njegovih navedbah zadrži okoli devetdeset odstotkov mikroplastike v odpadni vodi pralnega stroja.
Bil je med prvimi, ki so se začeli ukvarjati s tovrstnimi filtri, za Forbes Slovenija pove direktorica Mojca Zupan, ki je podjetje ustanovila s kemikom Andrejem Kržanom s Kemijskega inštituta ter doktorjem robotike in elektroinženirjem Miho Vrhovcem.
Do danes so v podjetju razvili še filter druge generacije, ki je po njihovih navedbah učinkovitejši kot prvi. Zadržal naj bi 98 odstotkov mikroplastike v odpadni vodi pralnega stroja.
Po začetnem navdušenju so se zaleteli v zid
Ravno prejšnji mesec so denar zbirali na platformi za množično financiranje Kickstarter, s čimer si želijo narediti tudi nekaj promocije. Zastavljen cilj – 15 tisoč evrov, so presegli že v nekaj urah. Na koncu so zbrali več kot 150 tisoč evrov. Kampanjo v novembru nadaljujejo na Indiegogo.
Platforme za množično financiranje sicer niso bile del prvotnega načrta. Ta je bil razviti koncept, ki bo vgrajen v pralni stroj. Lastno tehnologijo bi nato prodali proizvajalcem pralnih strojev in pobirali licenčnino.
A ideja na začetku ni obrodila sadov, saj je bila ozaveščenost o problematiki slaba. Zato tudi iskanje rešitev ni bilo na radarju proizvajalcev pralnih strojev.
Proizvajalci so podjetju iz Ljubljane dobesedno zaprli svoja vrata. “Rekli so, da naše rešitve nihče noče, obenem so menili še, da niso krivi za to, kar ljudje dajejo v pralni stroj – tako so bili prepričani tudi, da problem ni pralni stroj,” razlaga Zupan, ki ji je član uprave enega večjih proizvajalcev pralnih strojev po predstavitvi filtra dejal celo, da bi bilo najbolje, kar lahko naredi za oceane, to, da posvoji delfina.
Trg ustvarili sami
V start upu Planet Care se delno strinjajo s proizvajalci, da niso odgovorni za vsebino v pralnem stroju. Vendar Zupan meni, da moraš pri onesnaževanju priti čim bližje izvoru.
Po njenih besedah je odvodna cev v primeru pralnega stroja idealna postavitev, kjer lahko izpuste zajeziš.
“Po zavrnitvah smo se odločili, da bomo dali na trg produkt, s katerim bomo poskušali dvigniti ozaveščenost o problematiki in pokazati industriji, da obstajajo trg in ljudje, ki jim je mar. To lahko narediš samo tako, da ponudiš prvo različico izdelka in gledaš odziv,” začetke opiše direktorica.
Podjetje je do zdaj pridobilo 7.000 kupcev, za kar pravijo, da ni veliko, “ampak če računamo, da praktično nimamo denarja za marketing in je rast organska, je to številka, ki je za start up zavidljiva. Hkrati morate kupovati ponovne kartuše in tako ostanete naša stranka.”
Sodelovanje pri pripravi francoske regulacije
Za osvetlitev problematike mikroplastike, ki je v odtoku pralnih strojev, je bilo prelomno tudi sodelovanje Planet Cara s francosko vlado. Francija je namreč pionirka na področju zakonodaje, ki bo regulirala odtoke pralnih strojev.
Francozi so jih opazili na pariškem sejmu Change Now, kjer se predstavljajo inovacije, ki bi pripomogle k ohranitvi planeta, ter sami z njimi vzpostavili stik. Zakonodaja naj bi v veljavo po prvotnih načrtih stopila že leta 2025, a se bo časovnica verjetno podaljšala.
“Ni tako enostavno, kot so si Francozi zamislili. Sprejeti je treba cel kup standardov, določiti testiranje, preveriti učinkovitost filtrov in tako naprej. Sodelujemo v odborih in znanstvenih ekipah, ki poskušajo v teste vpeljati neko standardizacijo,” razlaga Zupan.
Spomni še, da je trenutni zakon spisan tako, da se kot filter lahko dojema že najlonska nogavica v odtoku.
“Mogoče so se nekoliko zaleteli, glede na močen lobi in odpor industrije se sprejetje malo zamika. Ampak poti nazaj ni. Ko imaš enkrat prvo zakonodajo, ki je sredi Evrope, in o tem razmišljajo tudi ZDA in Avstralija, se kepa začne valiti. Ali bo sprejeto leta 2025 ali 2026, morda celo 2028, ne vem. Je pa prihodnost taka, da bodo pralni stroji imeli filtre.”
Ravno premiki na področju regulacije odtokov pralnih strojev so zganili tudi proizvajalce. Potem ko so Planet Caru drug za drugim zapirali vrata, zdaj pa z njimi sodelujejo pri razvoju.
Več kot 60 milijard evrov velik trg
Takšno sodelovanje s proizvajalci še zdaleč ni zanemarljivo, če upoštevamo podatke platforme Statista, da je svetovni trg pralnih strojev velik okoli 62 milijard evrov. Platforma navaja tudi projekcije, da bo trg do leta 2028 rasel 3,74 odstotka na leto.
Planet Care že ima razvito vgradno tehnologijo, ob kateri je razvil še dva zunanja filtra: aktivnega, ki “se pogovarja” s pralnim strojem, in pasivnega, ki deluje po principu fizične filtracije. Tega zdaj ponujajo na Kickstarterju.
Aktivnega zunanjega filtra vsaj za zdaj ne nameravajo prodajati posameznikom. Na voljo je le kot licenčni model za velike proizvajalce. Za razvoj tega so se odločili, ker so predvideli popuščanja pri regulaciji v Franciji v smeri dopuščanja zunanjih enot.
Za aktivne zunanje filtre se, tako Mojca Zupan, zavzemajo tudi proizvajalci sami, ki jim je težko spreminjati produkcijske platforme. “Lažje in ceneje jim je ponuditi dodatek. Pralni stroj ima tudi zelo majhne marže. Velik denar se ustvarja na sušilnih, ne na pralnih strojih. Prostora za spremembo vhodnih stroškov je zelo malo,” dodaja.
Misija podjetja je po več kot petih letih od prvega filtra še vedno, da postanejo sestavni del pralnih strojev, ker bi tako bil ekološki učinek največji.
Dobičkonosni najpozneje v treh letih
Planet Care je lani ustvaril 327 tisoč evrov prihodkov od prodaje in pet tisočakov dobička. Podjetje z desetimi zaposlenimi ima sicer tudi 674 tisoč evrov prenesene izgube.
Leta 2020 so dobili poldrugi milijon evrov evropskih sredstev za razvoj, oktobra lani pa nagrado avstrijske državne agencije za promocijo mednarodne trgovine Advantage Austria.
In kdaj bi lahko postali dobičkonosni? Ustanoviteljica in direktorica je točko preloma sprva predvidela za leto 2025, ko naj bi bila pod streho francoska zakonodaja, a se ta zamika. “Če bomo rasli zgolj organsko, z zunanjimi uporabniki in licenčnim modelom, računam, da bomo prvi dobiček vseeno ustvarili leta 2026,” napoveduje danes.
