To so najbogatejši na svetu
Skoraj polovica milijarderjev je revnejših, kot so bili pred letom dni, Elon Musk pa je po zdrsu znova zavzel prvo mesto na lestvici.
Padajoče delnice, ranjeni samorogi in naraščajoče obrestne mere so za najbogatejše ljudi na svetu prinesli slabo leto. Forbes je letos naštel 2.640 desetmestnih premoženj, kar je manj kot lani, ko jih je bilo 2.668. Skupna vrednost svetovnih milijarderjev letos znaša okrog 12,2 bilijona dolarjev, kar je 500 milijard dolarjev manj kot marca 2022, ko je znašala 12,7 bilijona dolarjev.
Na vrhu Forbesove lestvice so se od marčevske objave že zgodili odmevni premiki. Marca se je na prvo mesto zavihtel francoski luksuzni magnat Bernard Arnault, ki je s prestola izrinil poslovneža Elona Muska, ustanovitelja podjetij Tesla in SpaceX. Lanskoletni nakup družbenega omrežja Twitter za 44 milijard dolarjev je namreč potopil delnice Tesle, ki predstavljajo levji delež Muskovega premoženja.
Do oktobra se je Musk že vrnil na vrh z dobimi 225 milijardami dolarjev premoženja. Arnaultovo premoženje, vezano na luksuzni konglomerat LVMH, je medtem upadlo z 211 na okrog 174 milijard dolarjev. Skoraj polovica seznama je revnejša kot v letu 2022, so ugotovili pri Forbesu.
Največ milijarderjev je še vedno v ZDA, kjer je 735 članov lestvice skupaj vrednih 4,5 bilijona dolarjev. Sledita Kitajska (562 milijarderjev) in Indija (169 milijarderjev). V prvi deseterici prevladujejo zlasti ustanovitelji oziroma lastniki ameriških tehnoloških velikanov.
Za izračun letošnje lestvice je Forbes uporabil cene delnic in menjalne tečaje na dan 10. marca 2023. Našo deseterico pa smo izluščili s seznama, ki vrednost premoženja uvrščenih posodablja dnevno, s podatki za 10. november 2023. Dnevno posodobljeno lestvico milijarderjev si lahko ogledate tu.
1. Elon Musk: 233,6 milijarde dolarjev (218,35 milijarde evrov)
Musk je ustanovitelj petih podjetij. Največji del njegovega bogastva predstavljajo delnice izdelovalca električnih avtomobilov Tesla, ki kotira na borzi. Musk ima v lasti 21 odstotkov delnic podjetja s 664 milijardami dolarjev tržne vrednosti. Leta 2002 je ustanovil SpaceX, ki se ukvarja s poleti v vesolje in sodeluje pri Nasini misiji na Luno. V juniju je bil SpaceX vrednoten na približno 150 milijard dolarjev.
Je tudi lastnik start upov The Boring Company, ki razvija transportne rešitve, Neuralink, ki razvija možganske čipe, in xAI, ki se ukvarja z umetno inteligenco. Oktobra lani je po sodni drami moral kupiti Twitter, ki ga je od takrat preimenoval v X, za 44 milijard dolarjev.
2. Bernard Arnault: 182,3 milijarde dolarjev (170,4 milijarde evrov)
Arnaultev luksuzni imperij LVMH upravlja 75 modnih in kozmetičnih blagovnih znamk, med katerimi sta modni hiši Louis Vuitton in Christian Dior, proizvajalec šampanjca Moët & Chandon in proizvajalec konjaka Hennessy. LVMH je leta 2021 za 15,8 milijarde dolarjev kupil tudi ameriško draguljarno Tiffany, kar naj bi bil največji prevzem luksuzne blagovne znamke doslej.
Arnaultev oče je obogatel z gradbeništvom. Arnault je začel s 15 milijoni dolarjev iz tega posla, s katerimi je leta 1984 kupil podjetje Christian Dior. Vseh pet Arnaultevih otrok je zaposlenih v LVMH; julija 2022 je predlagal reorganizacijo svoje holdinške družbe Agache, da bi jim zagotovil enake deleže.
Agache ima prek podjetja tveganega kapitala Aglaé Ventures naložbe v podjetjih, kot sta Netflix in ByteDance, lastnik družbenega omrežja TikTok.
3. Jeff Bezos: 165,3 milijard dolarjev (154,51 milijarde evrov)
Jeff Bezos je leta 1994 v garaži v Seattlu ustanovil velikana na področju spletne trgovine Amazon.
Leta 2021 je nato odstopil z mesta izvršnega direktorja in postal izvršni predsednik. V lasti ima nekaj manj kot 10 odstotkov podjetja. Z ženo MacKenzie sta se leta 2019 po 25 letih zakona ločila, nanjo pa je prenesel četrtino svojega takratnega 16-odstotnega deleža v Amazonu.
Bezos je leta 2022 neprofitnim organizacijam podaril delnice v vrednosti več kot 400 milijonov dolarjev, čeprav ni jasno, katere organizacije so te delnice prejele. Je lastnik časopisa The Washington Post in podjetja Blue Origin, ki razvija rakete za vesoljsko industrijo. Julija 2021 je z eno od njih za kratek čas poletel v vesolje.
Bezos je novembra 2022 v intervjuju za CNN dejal, da namerava večino svojega premoženja podariti še za časa življenja, pri čemer ni razkril podrobnosti.
4. Larry Ellison: 143,5 milijarde dolarjev (134,13 milijarde evrov)
Larry Ellison je predsednik, glavni tehnološki direktor in soustanovitelj velikana na področju programske opreme Oracle. V lasti ima nekaj manj kot 40 odstotkov podjetja.
Oracle je rasel med drugim s pomočjo rednih prevzemov podjetij za programsko opremo. Največji je bil 28,3 milijarde dolarjev vreden nakup podjetja Cerner, ki se ukvarja z elektronskimi zdravstvenimi kartotekami, leta 2021.
Leta 2020 se je Ellison za stalno preselil na havajski otok Lanai, ki ga je leta 2012 skoraj v celoti kupil za 300 milijonov dolarjev. Ellison je od decembra 2018 do avgusta 2022 sedel v upravnem odboru družbe Tesla. Še vedno ima v lasti približno 15 milijonov Teslinih delnic.
5. Warren Buffett: 117 milijard dolarjev (109,36 milijarde evrov)
Warren Buffett, znan kot “Orakelj iz Omahe”, je eden najuspešnejših vlagateljev vseh časov. Buffett vodi podjetje Berkshire Hathaway, ki ima v lasti več deset podjetij, med drugim zavarovalnico Geico, proizvajalca baterij Duracell in verigo restavracij Dairy Queen.
Sin ameriškega kongresnika je prvič kupil delnice pri 11 letih, dohodnino pa prvič plačal pri 13 letih. Zavezal se je, da bo podaril več kot 99 odstotkov svojega premoženja. Do zdaj je podaril približno 55 milijard dolarjev, večinoma prek fundacije Billa and Melinde Gates in fundacij svojih otrok.
Leta 2010 sta z Billom Gatesom sprožila pobudo The Giving Pledge, s katero sta druge milijarderje pozvala, naj se zavežejo, da bodo vsaj polovico svojega premoženja namenili v dobrodelne namene.
6. Mark Zuckerberg: 116,6 milijarde dolarjev (109 milijard evrov)
Mark Zuckerberg je leta 2004 pri 19 letih na Harvardu ustanovil družbeno omrežje Facebook, kjer so lahko študenti povezovali imena s fotografijami sošolcev. Maja 2012 je Facebook začel kotirati na borzi. Zuckerberg ima trenutno v lasti približno 13 odstotkov delnic podjetja.
Facebook je novembra 2021 spremenil ime v Meta, da bi se podjetje osredotočilo na področje metavesolja. Decembra 2015 sta se Zuckerberg in njegova žena Priscilla Chan zavezala, da bosta v času svojega življenja podarila 99 odstotkov svojega deleža v podjetju Meta.
7. Bill Gates: 115,2 milijarde dolarjev (107,68 milijarde evrov)
Bill Gates je svoje bogastvo pridobil s podjetjem za programsko opremo Microsoft, ki ga je leta 1975 ustanovil s Paulom Allenom. Danes ima razpršen naložbeni portfelj, vključno z naložbami v podjetja s trajnostno usmeritvijo. Maja 2021 sta zakonca Bill in Melinda Gates na Twitterju objavila, da po 27 letih prekinjata zakon. Še vedno sopredsedujeta dobrodelni fundaciji Gates Foundation.
Gates je v okviru ločitvene poravnave na Melindo prenesel delnice javnih podjetij v vrednosti najmanj 6 milijard dolarjev.
Marca 2020, ko se je Gates umaknil iz uprave Microsofta, je imel v lasti približno 1,3 odstotka delnic tega podjetja. Je tudi eden največjih lastnikov kmetijskih zemljišč v ZDA. Vložil je v več deset podjetij, med drugim v Republic Services in Deere & Co. Gates je svoji fundaciji podaril več kot 59 milijard dolarjev, vključno z donacijo v višini 20 milijard dolarjev, ki jo je napovedal julija 2022. Večina njegovih zgodnjih donacij so bila darila v obliki Microsoftovih delnic.
8. Larry Page: 111,4 milijard dolarjev (104,13 milijarde evrov)
Larry Page je leta 1998 skupaj z doktorskim študentom na Stanfordu Sergeyem Brinom ustanovil danes najbolj priljubljen spletni iskalnik Google. Leta 2019 je po štirih letih vodenja odstopil z mesta glavnega izvršnega direktorja družbe Alphabet, matične družbe Googla. Toda Page ostaja član upravnega odbora in ohranja kontrolni delež v podjetju. Page in Brin sta skupaj izumila Googlov algoritem PageRank, ki poganja iskalnik.
Page je bil glavni izvršni direktor Googla do leta 2001, ko je vodenje prevzel Eric Schmidt.
9. Steve Ballmer: 109,9 milijarde dolarjev (102,72 milijarde evrov)
Steve Ballmer je nekdanji glavni izvršni direktor Microsofta, ki je podjetje vodil med letoma 2000 in 2014.
Microsoftu se je pridružil leta 1980 kot zaposleni št. 30, potem ko je opustil študij na Stanfordu.
Ballmer je vodil Microsoft skozi pok “dot-com” mehurčka ob prelomu tisočletja in prizadevanja, da bi dohiteli Google pri iskalnih zmogljivostih ter Apple pri mobilnih telefonih.
Ko se je upokojil iz Microsofta, je za 2 milijardi dolarjev kupil moštvo NBA Los Angeles Clippers. Od leta 2014 je povečal svojo filantropijo in več kot 2 milijardi dolarjev vložil v donatorski sklad, pri čemer se je osredotočil na gospodarsko mobilnost.
Leta 2022 sta z ženo Connie univerzi v Oregonu podarila približno 425 milijonov dolarjev za ustanovitev inštituta, namenjenega potrebam vedenjskega in duševnega zdravja otrok v državi.
10. Sergey Brin: 107 milijard dolarjev (100 milijard evrov)
Drugi soustanovitelj Googla Sergey Brin je decembra 2019 odstopil s položaja predsednika Alphabeta, matičnega podjetja Googla, vendar ostaja član upravnega odbora in kontrolni delničar. Brin se je iz Rusije v ZDA preselil pri šestih letih zaradi antisemitizma, ki je bil uperjen proti njegovi družini. Leta 1998 je skupaj s Pageem soustanovil Google, potem ko sta se spoznala na univerzi Stanford med študijem računalništva.
Google je leta 2004 vstopil na borzo, leta 2015 pa je začel trgovati pod imenom Alphabet. Brin naj bi financiral tudi razvojni projekt visokotehnološke zračne ladje.
Lestvico sta uredila Rob LaFranco in Chase Peterson-Withorn.
