Slovenec z najstniško idejo v štirih letih do 50-milijonskega podjetja

V sredo sem žal ves dan na sejmu, lahko pa v torek dopoldan ali v četrtek kadarkoli, je prek LinkedIna sporočil Miha Jagodic, ko sva usklajevala termin za pogovor. Soustanovitelj in direktor podjetja Bloq.it, ki razvija in izdeluje celostne rešitve paketomatov, se je ravno odpravljal v London na sejem logistov, ki so njihove glavne stranke.

Nazadnje so pridobili DHL, posel z njim pa bo poskrbel, da bo komaj štiri leta staro podjetje letos ustvarilo okoli 20 milijonov evrov prihodkov in zaposlovalo 50 ljudi.

A pojdimo na začetek poslovne zgodbe, ki jo je 26-letni podjetnik prvič obširneje pojasnil za Forbes Slovenija.

Domačin na Braču s stojnico da idejo

Pri šestnajstih letih je Jagodic na plaži na hrvaškem otoku Brač opazoval domačina s stojnico, ki je turistom računal dva evra za hrambo osebnih predmetov.

Početje Bračana se mu je zdela dobra ideja, saj nimaš, če si sam na plaži in želiš v morje, dragocenih stvari kam spraviti na varno, je zametke svojega posla iz pisarne v Lizboni po Zoomu razlagal Jagodic.

Domačin z Brača mu ni šel več iz glave. Kot dijak in študent je idejo o shranjevanju predmetov razvijal v projektnih nalogah, ko pa je leta 2018 obiskal Silicijevo dolino, se je začelo zares.

Tam je namreč spoznal Portugalca Joãoja Lopesa, s katerim sta se odločila, da poskusita uresničiti idejo o pametnih omaricah.

Pridružil se jima je še Ricardo Carvalho in februarja 2019 so v Lizboni ustanovili podjetje Bloq.it.

To so uradni cenilci nedavno ovrednotili na 50 milijonov evrov, Jagodic pa se je s kolegoma uvrstil na seznam portugalskega Forbesa perspektivnih podjetnikov, mlajših od 30 let (30 pod 30).

Poslovni angel kar doma

Da podjetje postavijo v Lizboni, so se odločili ne le zato, kar sta dva od trojice ustanoviteljev Portugalca, temveč tudi, ker je bilo mogoče na Portugalskem dobiti več tveganega kapitala kot v Sloveniji, čeprav se je pozneje obrnilo drugače.

Večino naložb so prejeli iz jugovzhodne in srednje Evrope, pove Jagodic, ki je danes glavni izvršni direktor podjetja. João Lopes je operativni direktor, Ricardo Carvalho pa tehnični direktor.

Začetnih 200.000 evrov za Bloq.it je prispeval oče Zvone Jagodic, sicer soustanovitelj spletnega iskalnika Najdi.si, ki ga je leta 2007 kupil Telekom Slovenije.

200.000 evrov začetnega kapitala je priskrbel Mihov oče Zvone Jagodic, eden od ustanoviteljev spletnega iskalnika Najdi.si. “Imel sem srečo, ker sem imel doma profesionalnega poslovnega angela,” pravi Jagodic.

Tudi za prvi institucionalni vložek jim ni bilo treba porabiti veliko časa, saj je eden od partnejev v hrvaškem skladu tveganega kapitala Fil Rouge Capital, ki jih je podprl, Mihov nekdanji profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Aleš Pustovrh, ki je idejo o pametnih paketomatih že poznal.

Jagodicu in ekipi je to omogočilo, da sta se od začetka lahko “osredotočila na posel”.

Ustanovitelji ohranjajo nadzor

Bloq.it je po Jagodičevih besedah od ustanovitve zbral okrog 1,5 milijona evrov tveganega kapitala. Največji investitor je Fil Rouge Capital, ostalo so prispevali poslovni angeli. Vsi so za vložek pridobili lastniške deleže v Bloq.it.

Bloq.it je doslej po besedah Mihe Jagodica zbral 1,5 milijona evrov tveganega kapitala.

Trije ustanovitelji, ki so si lastništvo na začetku razdelili na enake deleže, kljub vstopu vlagateljev v lastništvo še vedno “udobno” ohranjajo nadzor nad podjetjem, saj je njihov lastniški delež večji od polovice.

Med poslovnimi angeli so tudi trije posamezniki poljskega logista Last Mile Experts. Med njimi je Marek Rozycki, nekoč eden od vodilnih v Amazonovi evropski logistiki.

Poslovni angeli jih podpirajo tudi s svetovanjem, saj imajo veliko izkušenj na področju dobavnih verig, proizvodnje, dobave in zagotavljanja kakovosti, pravi Jagodic, kar jih je pripeljalo do dveh ključnih partnerstev.

Pandemija da pospešek

Priložnost za večje posle se je odprla že v drugem letu obstoja, ko je pandemija covida-19 povzročila skokovito rast spletne prodaje.

Logisti in podjetja v maloprodaji so pospešeno iskali rešitve za dostavljanje paketov svojim strankam, pri Bloq.it pa so se “kar naenkrat znašli za izdelkom, ki je bil boljši od ostalih na trgu v hitro rastoči industriji”, v pogovoru s Forbesom Slovenija pove Jagodic.

Po njegovem so bile ob vstopu Bloq.it na trg te rešitve precej okorne, sami so izdelali enostavnejše za uporabnike.

Preboj z Litovci

Preboj se je zgodil v začetku lanskega leta, ko so bili izbrani za izvedbo pilotnega projekta pri spletni platformi za izmenjavo rabljenih oblačil Vinted, ki izvede več kot milijon transakcij na dan.

Vinted je eden od dveh litovskih samorogov in podjetje z najhitreje rastočo lastno mrežo paketomatov, pojasni Jagodic.

V okviru projekta, ki je trajal od julija do novembra 2022, so postavili 200 paketomatov v Franciji, največjem trgu za Vinted.

Uspešno izveden projekt je vodil do letošnjega naročila za še dva tisoč paketomatov, kar bo letošnje prihodke Bloq.it dvignilo z lanskih treh milijonov na 20 milijonov evrov, razlaga Jagodic.

“To so res velike investicije, prihodnje leto jih pri Vinted želijo še podvojiti in prihodnje desetletje vztrajati nad pet tisoč paketomatov,” pove direktor Bloq.it. Na podlagi teh načrtov ocenjuje, da bi se lahko prihodki v letu 2024 podvojili na 40 milijonov evrov.

Po Jagodičevih navedbah je Bloq.it lani na račun sodelovanja z Litovci prvič ustvaril dobiček. Letos pričakujejo, da bo ta večji od milijona evrov.

Prepričali veliki DHL

Letos je sledila še testna pogodba z DHL, ki je start up izbral za postavitev mreže pet tisoč paketomatov v petih državah. Trenutno delajo s Češko, preostale države pa DHL še ni natančno določil.

Po koncu testnega obdobja, ki bo trajal dve do tri leta, to pomeni okrog 10 milijonov evrov letnih ponavljajočih se prihodkov, pravi Jagodic.

DHL ima že dobro razvejano mrežo paketomatov. Širili so jo tako, da so kupovali paketomate, ki so jih postavila druga podjetja.

Ker so ti paketomati prihajali od različnih proizvajalcev, so se odločili, da celotno mrežo povežejo s programsko opremo, ki bo za vse enaka, pojasni Jagodic. Bloq.it za DHL dela samo programsko opremo, za katero zaračunajo mesečno naročnino.

Čeprav imajo pri Bloq.it več kot 10 različnih strank, Jagodic priznava, da so ostale neprimerno manjše od Vinted in DHL. Kako veliko tveganje je to za podjetje?

“Koncentracija strank je dejansko eden od problemov, s katerimi se trenutno ukvarjam,” pravi. “Ampak ko stranke postavijo sistem z nami, je zanje zelo težko kar zamenjati ponudnika, tako da nam to daje neko varnost.”

V Sloveniji jih ni

Na slovenskem trgu niso prisotni, čeprav so bili v stiku s Pošto Slovenije, ko je ta želela postaviti 150 paketomatov. V Bloq.it niso tekmovali za pridobitev njenega naročila, saj so bili takrat zaradi rasti kadrovsko podhranjeni in v proizvodno linijo niso mogli vključiti še manjšega projekta 150 paketomatov, ki bi imeli drugačne specifikacije kot drugi.

Start up iz Lizbone razvija in prodaja celoten sistem paketomatov, pri čemer se osredotoča predvsem na programsko opremo, saj na tem področju industrija precej zaostaja, meni Jagodic. Strankam potem prodajo samo programsko opremo, kot na primer DHL, ali pa tudi omarice.

Bloq.it bo po načrtih letos prodal več kot tri tisoč paketomatov.

Cena naročnine je odvisna od zahtev naročnika oziroma pogojev posameznega projekta, giblje pa se med 25 in 150 evrov na omarico na mesec.

Za izdelavo paketomatov, ki jih tudi sami oblikujejo, imajo proizvodne partnerje na Portugalskem, v Litvi, na Poljskem in v Turčiji.

Bloq.it je letos prodal več kot dva tisoč paketomatov, do konca leta naj bi presegel tudi mejo tri tisoč. Pred letošnjim letom je prodal približno 250 paketomatov.

Dobički v prevzeme in zaposlenim

Portugalsko podjetje je že prejelo ponudbe konkurentov za prevzem, a ga to ne zanima, saj želi biti on tisti, ki bo prevzemalo podjetja na rastočem trgu pametnih paketomatov.

“Gledamo širšo sliko. Preden si bomo izplačali dividende, bomo verjetno denar namenili nakupu drugih podjetij in začeli konsolidacijo na trgu,” pravi.

Podjetje zaposluje 35 ljudi in išče nove okrepitve, predvsem programerje. Do konca leta bodo imeli 50 sodelavcev. Za privabljanje kadra so naklonjeni tudi opcijskemu nagrajevanju. “Želimo vzpostaviti sistem, kjer bo vsak zaposleni imel možnost soudeležbe v dobičku.”

Napovedi skokovitih rasti parketomatov

Bloq.it deluje v hitro rastoči industriji, ki ji analitiki napovedujejo 20-odstotno letno rast na globalni ravni do leta 2030. Lani je bil trg vreden približno dve milijardi dolarjev, do 2030 pa naj bi dosegel raven okrog osem milijard dolarjev, ocenjujejo pri Grand View Research in Fortune Business Insights.

Industriji pametnih paketomatov analitiki napovedujejo 20-odstotno letno rast do leta 2030.

Pri Allied Market Research so bolj optimistični in napovedujejo 15 milijard dolarjev prihodkov ob koncu desetletja, analitiki Vantage Market Research pa z bolj konservativno oceno 11,5-odstotne letne rasti pričakujejo pet milijard dolarjev vreden trg pametnih paketomatov.

Približno 40 odstotkov trga pomenijo ZDA, še ugotavljajo pri Grand View Research. Bloq.it tam še ni prisoten, pravi Jagodic, računajo pa, da bo sodelovanje z DHL okrepilo njihovo navzočnost na prav tako močnem britanskem trgu.

Prodajni trgi za Bloq.it so trenutno Francija, Portugalska, Nemčija, Švica, Litva, Nizozemska in Islandija. Pilotnih pet paketomatov so poslali tudi v Peru.

Kadri na Portugalskem nekoč poceni

Mladi Šenčurjan se bo morda v Lizboni ustalil, saj mu odgovarjata vreme in hrana. Manj razvito poslovno okolje in ne najbolj spodbudni davki in birokracija na podjetje, ki cilja predvsem na stranke v tujini, pa nimajo preveč negativnega vpliva, pravi Jagodic.

Na Portugalskem so si ustvarili ime hitro rastočega start upa. Dobivajo veliko povpraševanj študentov, ki iščejo pripravništva, in univerz, da na predavanjih predstavijo svoj poslovni model.

“Ko smo začeli, je bila Portugalska glede plač ena najcenejših v Evropi, talenti pa na povsem isti ravni kot v drugih državah,” pojasni Jagodic. Portugalska ima ogromno IT-talentov, še doda.

… pandemija je to spremenila

Nato je bilo med covidom več dela na daljavo, angleška in ameriška podjetja pa so začela seliti svoje oddelke za razvoj in raziskave na Portugalsko.

To je za Bloq.it pomenilo več konkurence pri privabljanju kadrov, zato si prizadeva, da bi se izkazal kot dober zaposlovalec, k čemur je pripomogla tudi uvrstitev na Forbesovo lestvico 30 pod 30. Vsi trije ustanovitelji so namreč mlajši od 30 let. “Okoli 2.500 evrov neto je za programerja običajna plača,” pove Jagodic.

Poslovna kultura je podobna tisti v drugih evropskih državah, morda je le “malo počasnejša”. “Na Portugalskem je prometna gneča okrog devete ure zjutraj.

Delati začnejo ob 9.00 ali 9.30, za kosilo si vzamejo eno uro, a nato zaposleni tudi ostajajo v pisarnah do sedmih zvečer.” Tudi Jagodic večino delovnega dne preživi v pisarni, skuša pa si vzeti dovolj časa za tek ali fitnes.

Ta delovna vnema, skupaj s pametnimi tehnologijami, podpornim okoljem in dobrim “timingom”, je pomagala razširiti mrežo Bloq.it paketomatov po evropskih državah od ideje, ki je vzniknila pred leti na eni od hrvaških plaž.