Mož, ki je ustvaril najmlajšega bilijonarja

Umetna inteligenca je na tehnološkem področju ta hip najbolj vroča. Vrednotenja družb vseh velikosti – od start upov do največjih svetovnih podjetij, ki vlagateljem obljubljajo uspehe v novi panogi, so letos eksplodirala.

Med vsemi člani ameriškega delniškega indeksa S & P 500 je letos najbolj v zelenem tehnološki velikan Nvidia, za njegovo delnico je bilo treba v začetku oktobra odšteti skoraj trikrat toliko kot januarja. Uspeh je kalifornijsko podjetje ponovilo tudi v tehnološko naravnanem indeksu Nasdaq 100.

Proizvajalec čipov je letošnji razcvet kronal z bilijonsko vrednostjo – dosežek, s katerim se trenutno lahko pobahajo le še štiri ameriške družbe. Zasluge za uspeh Nvidie gredo predvsem njenemu glavnemu izvršnemu direktorju Jensenu Huangu, ki je pred 30 leti družbo tudi soustanovil.

V šoli s problematičnimi otroki

Šestdesetletni Huang se je rodil v Tajvanu, a se je z družino že pri petih letih preselil na Tajsko. Deček se tam ni ustalil, saj so ga starši zaradi vojne v sosednjem Vietnamu skupaj z bratom pri devetih letih poslali v Združene države Amerike, kjer sta fanta živela pri stricu in teti.

Začasna varuha sta brata sprva pomotoma vpisala na podeželsko baptistično šolo za problematično mladino v Kentuckyju, misleč, da gre za program za nadarjene otroke.

Jensen Huang nima svoje pisarne, raje se seli med konferenčnimi sobami glavnih kampusov v Santa Clari.

Pričakovano izbira šole za Huanga ni bila najboljša. V preteklosti je tehnološki magnat večkrat odkrito spregovoril o težavah z vključevanjem v družbo in življenjem v krščanskem internatu, kjer je bil zadolžen za čiščenje stranišč, njegov brat pa je moral pomagati na bližnji plantaži tobaka.

Kljub temu Huang ne goji zamere, saj je leta 2019 izobraževalni ustanovi namenil dvomilijonsko donacijo, ki jo je šola porabila za gradnjo nove stavbe, poimenovane po prvem možu Nvidie.

Samozavest dobil kot natakar

Družina se je znova združila v ameriški zvezni državi Oregon, kjer je Huang končal srednjo šolo in nato na državni univerzi diplomiral iz elektrotehnike. Med študijem je delal kot natakar v verigi obcestnih restavracij Denny’s, s čimer mu je po lastnih besedah uspelo premagati sramežljivost.

Resno poklicno pot je začel pri proizvajalcu čipov AMD, danes prvemu konkurentu Nvidie, nato pa se je zaposlil v polprevodniški družbi LSI Logic. Tam je do odhoda zasedal vodstvena mesta v več oddelkih, kar ga je dobro pripravilo na lastno podjetniško izkušnjo.

V istem času je Huang vpisal magistrski študij elektrotehnike na prestižni kalifornijski univerzi Stanford, kamor segajo tudi začetki Nvidie.

Obsedeni z grafiko naredili revolucijo v računalništvu

Huanga so od nekdaj privlačile osupljive slike. Pred leti se je v kitajski pogovorni televizijski oddaji spominjal, kako je kot osemletnik v bazen zlil tekočino za vžigalnike in jo zanetil, potem pa skočil v vodo in pod gladino opazoval ples plamenov. Dodal je, da pogleda nikoli ne bo pozabil.

Za Microsoft je Nvidia razvila GeForce 256, ki velja za prvi primer zmogljivega grafičnega procesorja.

Otroška strast ga je vodila tudi v podjetništvu. Med študijem na Stanfordu se je Huang spoprijateljil z inženirjema Curtisom Priemom in Chrisom Malachowskim, ki sta bila zaposlena pri Sun Microsystems.

Trojico je vezalo prepričanje o grafično usmerjenem razvoju računalništva, ki so ga podprli z argumentom rastočega uspeha konzol za videoigrice. V ta namen je skupina leta 1993 ustanovila podjetje za razvoj boljše igričarske računalniške grafike.

Ta uspeh je tlakoval pot za prvi večji preboj podjetja, ko je to sklenilo posel za razvoj grafične strojne opreme na Microsoftovi igralni konzoli Xbox. Nastali produkt so v Nvidii poimenovali GeForce 256 in velja za prvi primer zmogljivega grafičnega procesorja.

Prvi izdelek je bila multimedijska kartica za osebne računalnike, ki je na trg prišla dve leti po rojstvu družbe. Sprva produkt ni bil ravno hit, a vseeno je z nenehnim izboljševanjem in piljenjem njenih zmogljivosti kartica postala dobičkonosna.

Začetki družbe niso bili preveč obetavni, novo podjetje sprva ni imelo niti imena, nastanjeno pa je bilo v majhni pisarni v Sunnyvalu v Kaliforniji.

Preboj z Microsoftom

Da je bila Huangova vizija prava, potrdi dejstvo, da danes vsak računalnik vsebuje podobno komponento za obdelavo grafike.

Od tedaj je Nvidia le še rasla. Še vedno najpomembnejši segment je proizvodnja in razvoj čipov, prisotna pa je tudi na področju metaverzuma in podatkovnih centrov, ki strankam zagotavljajo ogromne količine procesorske moči. Podjetje ima tudi oddelek, ki se ukvarja z razvojem samovozečih avtomobilov.

Hkrati vizionar in pragmatik

Poleg izjemnega teoretičnega znanja o svoji panogi ima Huang tudi izvrstne vodstvene sposobnosti. Po besedah Shantanuja Narayena, glavnega izvršnega direktorja družbe Adobe, je Huang eden redkih posameznikov, ki združuje osupljivo vizijo o prihodnosti z neusmiljeno naravnanostjo k izpeljavi načrtov.

Po poročanju revije Fortune prvi mož Nvidie sploh nima svoje pisarne, saj se raje seli med konferenčnimi sobami glavnih kampusov v mestu Santa Clara. Odrekanje lastnim prostorom priča o njegovi odprtosti in želji po povezanosti s sodelavci – lastnosti, po katerih je Nvidia na trgu dela še posebej poznana.

Edini šef je projekt.

Jensen Huang, Nvidia

Poleg tega Huang slovi po svoji učinkovitosti. Vsak problem si prizadeva rešiti takoj, ko se ta pojavi. V tej luči pogosto prekine sestanke in nanje povabi zaposlene, ki lahko takoj ponudijo pomoč, ne glede na njihov položaj v podjetju. Njegov slog vodenja je morda najbolje povzel sam, ko je dejal: “Edini šef je projekt.”

Huang je družbi popolnoma predan. Simbolično lahko to potrdi tudi s tetovažo njenega logotipa, ki ga na roki nosi, odkar je delnica prebila mejo stotih dolarjev.

… in milijarder

Huang ima v lasti okoli tri odstotke delnic družbe Nvidia, ki je na borzo šla leta 1999. Njegovo premoženje je vredno 41,1 milijarde dolarjev (okoli 38,5 milijarde evrov), kar ga uvršča na 27. mesto Forbesove lestvice svetovnih milijarderjev.