ECB in bančniki močno kritični do Boštjančičevega davka na bilančno vsoto bank
Evropska centralna banka (ECB) se je kritično odzvala na vladni predlog davka na bilančno vsoto bank. Po njeni oceni lahko davek zmanjša kreditiranje v Sloveniji.
Vlada v zakonu o obnovi napoveduje obdavčitev v višini 0,2 odstotka bilančne vsote, s čimer naj bi se v proračun steklo okoli 103 milijone evrov letno (bilančna vsota je namreč ob polletju znašala 51,3 milijarde evrov).
Davek bodo prvič obračunali za leto 2023, in sicer marca prihodnje leto. V petih letih, do vključno 2027, naj bi zbrali 500 milijonov evrov.
Čeprav je finančni minister Klemen Boštjančič v času pogajanj z bankami večkrat dejal, da pri snovanju davka upoštevajo tudi pripombe ECB, se zdaj kaže, da ta s končnim predlogom ni zadovoljna.
Davek bi lahko dodatno zavrl kreditiranje
Opozarja, da se v nasprotju z ureditvami v drugih državah se davek v Sloveniji ne bi obračunaval zgolj od neto obrestnih prihodkov ali vrednosti, povezane z obrestno maržo, ampak celotne bilančne vsote.
Omenimo sicer, da je Boštjančič sprva omenjal španski model, po katerem bi obdavčili čiste obresti in opravnine, na koncu pa so se odločili za obdavčitev bilančne vsote.
ECB meni, da bi to lahko okrnilo motivacijo bank za kreditiranje, ki povečuje njihovo bilančno vsoto. Opozarja, da se obseg kreditiranja v Sloveniji že zmanjšuje, davek pa bi lahko ta trend okrepil. To pa bi nato lahko negativno vplivalo na realno gospodarsko rast.
“Davek je bistveno višji kot drugje”
Na davek so se kritično odzvali tudi v Združenju bank Slovenije. Menijo, da bo predlagani davek negativno vplival na kreditno aktivnost in odpornost bančnega sistema.
“Ustvarjeni dobiček prispeva h kapitalski krepitvi, saj v velikem deležu ostaja v bankah in hranilnicah in torej ni izplačan v obliki dividend, s čimer se ohranja sposobnost kreditiranja,” so navedli v sporočilu za javnost.
Kritični so do časovnice uvedbe davka, ki velja že za leto 2023. “Predvidljivost in stabilnost pravnega ter davčnega okolja sta ključni za normalno poslovanje celotnega gospodarstva,” so opozorili v združenju. o njihovem mnenju izbira zgolj enega sektorja za dodatno obdavčitev ustvarja negotovost in je diskriminatorna.
Direktorica združenja Stanislava Zadravec Caprirolo je danes za Delo dejala, da je predlagani davek bistveno višji kot drugje, poleg tega je davek namenjen srednjeročnemu financiranju proračuna, medtem ko so v nekaterih drugih državah sprejeli enkratne davčne obremenitve. Na dolgo trajanje davka, ki ga uvajamo za pet let, je v mnenju opozorila tudi ECB.
