Energetik iz Žirovnice, ki je v treh letih skočil s 100 tisoč na 45 milijonov evrov prodaje

Podjetje NGEN je v zadnjih treh letih tako doma kot v tujini hitro raslo.

Soustanovitelj in direktor Roman Bernard to ponazori s številkami: pred tremi leti sta bila v podjetju NGEN dva zaposlena, danes jih je 80. Ob lani odprtem centru v Žirovnici, v katerem je tudi sedež NGEN, tako danes že raste nova stavba.

Od leta 2019 do lani so prihodke povečali z okoli sto tisoč evrov na 45 milijonov evrov. Bernard pa je prepričan, da je glede na potrebe in usmeritve evropske energetike to šele začetek.

Poslovna priložnost zelenega prehoda

Bernard pravi, da je v to, da bomo v Evropi potrebovali hranilnike za električno energijo, verjel že precej pred majem 2018, ko sta s kriptomilijonarjem in vlagateljem Damianom Merlakom registrirala podjetje NGEN.

“Po duši sem energetik. Vsak je za nekaj dober, jaz sem za to,” nam pove ob začetku pogovora v prostorih podjetja v Žirovnici pri Jesenicah.

Spremljajoč trende v panogi je pred desetletjem, ko je proizvodnja v sončnih in vetrnih elektrarnah (OVE) ponekod po Evropi že naraščala, vedel, da bo zaradi nestabilnosti proizvodnje iz teh virov treba zagotavljati rezervne zmogljivosti, ki se lahko vključijo, ko se sonce skrije.

Baterije so trenutno edina ekonomsko opravičljiva tehnologija shranjevanja.

Roman Bernard, NGEN

Alternativa plinskim elektrarnam in termoelektrarni, s katerimi smo v Sloveniji praviloma uravnavali proizvodnjo in porabo elektrike, so bolj odzivne tehnologije shranjevanja in virtualne skupine, ki omogočajo prenos presežne proizvedene elektrike.

Bernard poudarja, da je baterija trenutno najbolj učinkovita tehnologija za shranjevanje elektrike. “Pri vodiku je izkoristek celotne verige do 14 odstotkov, pri bateriji pa do 92-odstoten. Vodik mora prehoditi še dolgo pot, inženirji imajo še veliko izzivov. Sicer se že kažejo tudi prvi primeri kombinirane rabe vodika, vendar so še v razvojni fazi. Baterije so tako trenutno edina ekonomsko opravičljiva tehnologija shranjevanja.”

Najprej vložil Merlak, pozneje še Bandelj

Z Merlakom sta se na podjetniško pot podala, potem ko je Evropska komisija začela spodbujati zasebne investicije v energetiko in ko je aprila 2018 Agencija RS za energijo, slovenski regulator za to področje, sprejela uredbo, da bo sistemski operater Eles storitve uravnoteženja sistema moral iskati na trgu.

"Mesec pozneje sva šla z Damianom odpret podjetje in tako se je začela zgodba NGEN. Če te deregulacije ne bi bilo, ne bi imelo smisla tega delati, saj je energetika v večinski lasti države," pravi Bernard.

Z Merlakom sta zagotovila začetni vložek. Njegove višine Bernard ne razkriva. "Leta 2019 se je bilo z bankami težko pogovarjati. Kako jih prepričati, kaj bomo počeli? Z Damianom sva se hitro ujela, on je prispeval finančni vložek, kar je pohitrilo razvoj. Tako kot jaz je verjel v zgodbo."

Lani je v lastništvo vstopil še lastnik Belektrona in eden najbogatejših Slovencev Boštjan Bandelj, ki je prek podjetja Skrinja BB po takratnih navedbah medijev prispeval začetno vsoto 40 milijonov evrov.

Zdaj ima največji delež Merlak, 34,17 odstotka, sledita pa Bandelj s 33 odstotki in Bernard z 32,83 odstotka.

Posel za Eles

NGEN je v prvih dveh letih postavljal velike hranilnike. Najprej je leta 2019 na Jesenicah postavil Teslin hranilnik moči 12,6 megavata (MW), pozneje še dva malo večja v bližini Taluma v Kidričevem.
Prek teh hranilnikov od leta 2018 sistemskemu operaterju Elesu nudi storitev tako imenovanega uravnoteženja sistema.

Gre za avtomatsko vodeno regulacijo, v okviru katere Eles pogodbenikom vsaki dve sekundi pošlje signal z želeno vrednostjo izhodne moči, ponudnik pa nato poveča ali zmanjša količino elektrike, ki jo pošlje v omrežje, da ohranja omrežne frekvence pri 50 hercih.

"NGEN danes lahko pokriva celotne potrebe slovenskega omrežja za trenutne spremembe v omrežju, tako imenovane signale na dve sekundi, ki znašajo 60 MW," pravi Bernard.

Posel za Eles je v letu 2020 pomenil tri petine vseh prihodkov podjetja iz Žirovnice (4,3 milijona od 6,6 milijona evrov prihodkov), lani slabo polovico (20 od 45 milijonov evrov), letos pa bo delež še manjši. Do konca oktobra so po podatkih Erarja prihodki od Elesa znašali okoli 10 milijonov evrov, NGEN pa bo po besedah Bernarda imel dobrih 60 milijonov evrov prihodkov.

Rast cen spodbudila zanimanje za hranilnike

NGEN vse večji delež prodaje ustvari s hranilniki in elektriko za gospodinjstva in podjetja. Energetska kriza, ki je že v drugi polovici leta 2021, predvsem pa po lanskem začetku vojne v Ukrajini, močno zvišala cene elektrike, je spodbudila zanimanje gospodinjstev in podjetij za hranilnike električne energije.

Podjetja lahko s hranilniki prihranijo pri koničnem odjemu elektrike, gospodinjstva pa bolje izkoristijo presežke proizvodnje iz sončne elektrarne.

Medtem ko je bila v Sloveniji do zdaj tako za gospodinjske odjemalce kot tudi veliko podjetij bolj običajna pogodba z nespremenljivo ceno električne energije, NGEN ponuja dobavo elektrike po dinamični tarifi (tako imenovani spot ceni) prek lastne platforme, pa tudi prilagajanje porabe dinamiki cen.

Ko so v elektroenergetskem sistemu presežki energije in je elektrika poceni, se baterije polnijo, sistem priključi tudi druge porabnike posameznega odjemalca. Ko je elektrika draga, pa odjemalca oskrbujejo iz hranilnikov.

S sodelovanjem v tej izravnavi si uporabniki lahko po besedah Bernarda znižajo ceno elektrike. Platforma omogoča tudi povezovanje v tako imenovane virtualne skupine, znotraj katerih si lahko odjemalci, ki imajo lastno proizvodnjo, delijo presežke.

"Uporabnika želimo aktivirati"

“NGEN noče graditi monopolov, uporabnika želimo aktivirati, da bo sodeloval,” o namenu digitalnih rešitev, ki jih trži NGEN, pove Bernard.

“Letos se je že pokazalo, da imamo ob 12. uri toliko elektrike, da so cene negativne. S pametnimi rešitvami se energija razporedi in infrastruktura bolje izkoristi,” pravi sogovornik.

“Če bi imeli stanovanjski bloki svoje baterije, bi tudi ljudje, ki sicer ne morejo imeti sončne elektrarne, lahko dobili to elektriko po stimulativni ceni. Nismo zato gradili sončnih elektrarn, da jih bomo zapirali.”

Po njegovem mnenju bo gospodinjstvo prihodnosti opremljeno z električnim vozilom, sončno elektrarno in hranilniki. Ti bodo nekaj vsakdanjega, pravi, tako kot so bili denimo hranilniki za toplo vodo.

Najboljši motivator je cena

Zanimanje za hranilnike in digitalne rešitve se bo povečalo, če se bo cena elektrike zvišala in bodo ljudje videli možnost za prihranke, meni Bernard.

Ker imajo gospodinjstva in tudi veliko podjetij pri nas letos zamejeno ceno električne energije, se te rešitve pri nas ne izplačajo toliko kot v tujini. "V Avstriji se baterija izplača že pri uporabniku, ki ima malo nadpovprečno porabo. Cene elektrike so namreč dva- do dvainpolkrat višje kot pri nas."

Tu povejmo, da z novim letom vlada regulacijo cen za podjetja ukinja, za gospodinjstva pa naj bi jo podaljšala za leto dni.

Bernard meni, da bo motivacijo odjemalcev povečal tudi nov omrežninski sistem, ki naj bi bil po najnovejši časovnici uveljavljen junija prihodnje leto. Odjemalec si bo s prilagajanjem porabe lahko znižal strošek omrežnine. Pozdravlja pa tudi ukinitev netmeteringa, ki je zdaj odjemalcem s sončno elektrarno omogočal, da je njihov hranilnik omrežje.

Z letošnjim letom je državni Eko sklad sprejel za NGEN dobrodošlo spremembo in subvencije za sončne elektrarne vezal na nakup hranilnika (brez tega je subvencija močno nižja).

V Avstriji se baterija izplača že pri uporabniku, ki ima malo nadpovprečno porabo. Cene elektrike so namreč dva- do dvainpolkrat višje kot pri nas.

Roman Bernard, NGEN

Naložba se pri trenutnih cenah poplača v osmih letih, pravi Bernard. "Pri sončnih elektrarnah brez hranilnika je povračilna doba osem ali devet let. Če vzamemo 10-kilovatno sončno elektrarno z minimalnim hranilnikom, subvencija Eko sklada pokrije strošek hranilnika, torej povračilna doba ostaja približno enaka – osem let. Brez subvencije pri trenutni, zamejeni ceni elektrike pa je povračilna doba 15 ali 20 let."

Samo z vlaganji "v kable" ne bo šlo

Vse bolj razpršene proizvodnje in napovedane močne rasti porabe elektrike operaterji omrežja po njegovem mnenju ne bodo mogli dohajati samo z vlaganji “v kable”.

“Dodati moramo pametne rešitve, sicer bo tako, kot da bi ob rastočem prometu gradili ceste v nedogled. Treba je nekaj narediti tudi na električnem omrežju,” pravi sogovornik.

S tem lahko po njegovi oceni tudi omilimo vlaganja v omrežje, ki jih sistemski operater distribucijskega omrežja zdaj ocenjuje na 3,5 milijarde evrov do leta 2032. “Z decentralizirano proizvodnjo in samooskrbo se pretok energije po omrežju zmanjšuje. To zmanjšanje bi lahko znašalo tudi do 40 odstotkov. Je pa res, da bodo posledično operaterji morali višati omrežnino, da bodo preživeli,” pravi.

Problem medtem ostaja razlika med letno in zimsko sezono, ko je proizvodnja iz obnovljivih virov manjša. Hranilniki namreč ne morejo shranjevati velikih količin elektrike. Kot pravi Bernard, se iščejo dodatne rešitve sezonskega hranjenja, ki pa se morajo v praksi še izkazati.

Z decentralizirano proizvodnjo in samooskrbo se pretok energije po omrežju zmanjšuje. To zmanjšanje bi lahko znašalo tudi do 40 odstotkov. Je pa res, da bodo posledično operaterji morali višati omrežnino, da bodo preživeli.

Roman Bernard, NGEN

V Avstrijo in na Hrvaško

NGEN nadaljuje tudi širitev v tujino. Pred kratkim je v bližini Celovca postavil prvo veliko baterijo v Avstriji. “S projektom, ki smo ga končali avgusta, smo se uspešno vključili v avstrijski elektroenergetski sistem, ki ga upravlja njihov sistemski operater Austrian Power Grid (APG). Tako kot v Sloveniji tudi tam zdaj postajamo dobavitelj elektrike,” pravi Bernard.

Tik pred priklopom so morali sicer zaradi nasprotovanja lokalnega prebivalstva menjati lokacijo. “Ko smo začeli projekt, so bili vsi navdušeni in so hoteli hranilnik postaviti sredi Celovca. A ti večji hranilniki imajo vodno hlajenje, na vrhu so ventilatorji, kar lahko povzroča dodaten hrup. Čeprav je ta minimalen, je sprožil pomisleke, ker je bila predvidena lokacija res zelo blizu hiš. Tako smo našli primernejšo lokacijo,” razlaga Bernard.

Na Hrvaškem pa NGEN zdaj s sistemskim operaterjem Hrvatski operator prijenosnog sustava (HOPS) postavlja hranilnik z močjo 50 MW.

Veliki načrti s Poljsko

Trg baterij se po začetku vojne v Ukrajini hitro razvija. Lani je bilo v EU instaliranih 2,8 gigavata (GW) novih kapacitet, različne študije, ki jih v marca letos objavljenem delovnem dokumentu navaja Evropska komisija, pa kažejo, da bi lahko do leta 2030 potrebovali 200 GW novih kapacitet, do 2050 pa 600 GW.

Avtorji sicer opozarjajo, da je to odvisno od več dejavnikov, predvsem stroškovne cene hranilnikov, napredka konkurenčnih tehnologij shranjevanja ter alternativ za stabilizacijo omrežja.

Na podlagi teh projekcij Bernard načrtuje, da bo NGEN v prihodnjih letih izvedel za več kot milijardo evrov naložb na evropskem trgu, ki jih financirajo s pomočjo sklada zasebnega kapitala.

“Smo med prvimi na tem področju v EU in tudi postavljamo nove standarde. Poleg Slovenije imamo podjetje na Portugalskem, v Španiji, Avstriji, na Poljskem, Hrvaškem,” našteva Bernard. Veliko si obetajo od poljskega trga, na katerem proizvodnja električne energije sloni na premogu, ki pa ga evropske države pospešeno izločajo iz nabora virov za proizvodnjo električne energije.

Del načrtov podjetja pa so tudi pogovori s šanghajskim dobaviteljem baterij o skupnem nastopu na evropskem trgu.

S prevzemom še v e-mobilnost

NGEN je pravkar zaključil še prevzem slovenskega start upa JustCharge, ki je postavil platformo za upravljanje polnilne infrastrukture in obračun storitev polnjenja.

Dosedanji lastnik je bilo IT-podjetje Virtua IT v lasti Jerneja Suhadolca. Bernard za zdaj ni želel razkriti, kakšne načrte imajo s podjetjem.

Meni pa, da ima JustCharge potencial tako v Sloveniji, kjer je polnilna infrastruktura trenutno eno od ozkih grl elektromobilnosti, kot širše.