Kitajska napoveduje omejitev izvoza še ene pomembne kovine. Zakaj je to problem?

V geopolitičnem merjenju moči med Kitajsko in ZDA je azijska velesila 1. avgusta omejila izvoz redkih kovin galij in germanij. Ti sta ključni sestavini mnogih tehnoloških proizvodov, od polprevodnikov do sončnih celic. Zahodni rudarji naj bi imeli zmogljivosti za povečanje lastne proizvodnje, a bi njihovi izdelki terjali višje cene.

Kitajske oblasti so julija oznanile, da bodo morali domači izvozniki galija in germanija pridobiti posebna dovoljenja za izvoz. Avgusta, ko so sankcije stopile v veljavo, je izvoz obeh kovin padel na ničlo. V septembru in oktobru so nekatera podjetja sicer pridobila licence za izvoz, a ta ostaja na nizki ravni.

Cene galija in germanija so od začetka leta narasle za približno petino. Za kilogram galija je bilo 8. novembra treba odšteti 766 dolarjev (717 evrov), za kilogram germanija pa 2832 dolarjev (2652 evrov), kažejo podatki družbe Strategic Metals Invest.

Kitajska je največja proizvajalka obeh redkih kovin. Po podatkih CRMA proizvede Kitajska 80 odstotkov svetovnega galija in 60 odstotkov germanija. V letu 2022 je Kitajska izvozila za dobrih 43 ton germanija in 94 ton galija, piše Reuters.

Preostanek germanija prihaja iz Kanade, Finske, Rusije in ZDA.

Kovine in mikročipi

Potezo Kitajske poznavalci vidijo kot odgovor na poskuse ZDA, da omeji dostop drugega največjega gospodarstva na svetu do tehnologije, ki je potrebna za izdelavo mikročipov.

Galij in germanij sodita med tako imenovane manjše kovine, ki se v naravi ne pojavljata samostojno. Proizvajata se kot stranski produkt predelave drugih kovin. Galij se najpogosteje pridobiva kot stranski produkt predelave boksita v aluminij, lahko pa tudi pri predelavi cinka. Germanij nastaja predvsem kot stranski produkt predelave cinka.

Galij se v industriji uporablja zlasti v obliki galijevega arsenida (GaAs), ki ga je moč najti v mobilni in satelitski komunikaciji, v laserskih diodah, LED zaslonih ter senzorjih v letalskih, vesoljskih in obrambnih sistemih.

Tri glavne uporabe germanija so v optičnih vlaknih, infrardeči optiki in katalizatorjih polimerizacije za plastiko. Pomembna je tudi uporaba v elektronskih aplikacijah in sončnih celicah, navajajo pri evropski industrijski organizaciji Critical Raw Materials Alliance (CRMA).

Višje cene teh kovin bi tako lahko podražile vrsto izdelkov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju.

Napoved omejitve izvoza tudi grafita

Omejitve dveh redkih kovin, ki se v tehnoloških izdelkih sicer uporabljata v majhnih količinah, nekateri komentatorji vidijo kot opozorilni strel. Kitajska poleg manjših in redkozemeljskih kovin ima tudi večinske deleže pri izvozu širše uporabljanih kovin, kot sta aluminij in grafit. Pridela namreč kar okoli 80 odstotkov vsega grafita na svetu in 60 odstotkov aluminija, kažejo podatki Mednarodnega inštituta za aluminij.

Konec oktobra je Kitajska sporočila, da bo uvedla tudi izvozne omejitve na grafit. Država je največja proizvajalka in izvoznica te kovine, ki se uporablja v večini baterij za električna vozila. Poleg tega skrbi za rafiniranje 90 odstotkov svetovnega grafita, piše Reuters.

EU se obrača k domači kovinski industriji

Odkar je Kitajska uvedla izvozne omejitve, je EU povprašala nekatere domače rafinerije aluminija in cinka glede možnosti pridobivanja galija in germanija, so avgusta zapisali pri analitični družbi na področju surovin Argus.

Evropa naj bi imela na tem področju dovolj prostora za širitev. Med drugim ta prostor odpira ne dovolj izkoriščena možnost recikliranja. Trenutno le okrog 30 odstotkov globalno porabljenega germanija pride iz reciklaže, poroča ameriški geološki zavod (US Geological Survey).

“Zahodne države bi lahko zlahka in hitro ponovno zagnale proizvodnjo teh dveh kovin. Za galij bi lahko nove proizvodne enote dodali v dveh do treh letih,” je za Argus dejal višji analitik za surovine pri Natixisu Bernard Dahdah.

Toda zahodna galij in germanij bi se prodajala po višji ceni kot kitajske kovine. Dahdah je tudi dejal, da bi ponovni zagon teh dejavnosti financirala podjetja, ki te kovine potrebujejo, prek višjih cen.

Zahodne države bi lahko zlahka in hitro ponovno zagnale proizvodnjo galija in germanija.

Bernard Dahdah, Natixis

Kot poroča Reuters, se nekatera rudarska podjetja iz Avstralije, Kanade in Nemčije zanimajo za proizvodnjo redkozemeljskih kovin, s čimer bi ogrozili primat Kitajske. A tudi ti proizvajalci opozarjajo, da bi bila cena materialov višja kot kitajska. V Nemčiji je to podjetje Vacuumschmelze.

EU je med drugim pristopila do norveškega proizvajalca aluminija Hydro. Vprašali so jih, ali bi lahko v svojih talilnicah začeli proizvajati galij. Vendar ima Hydrojev aluminijev oksid, ki prihaja iz Brazilije, minimalno vsebnost galija, zato zanje proizvodnja te kovine ni izvedljiva, še piše Argus.

ZDA in EU proti Kitajski

ZDA se že dobro leto trudijo omejiti dostop Kitajske do naprednih polprevodnikov. Pri tem se sklicujejo na državno varnost, saj se napredni čipi ne uporabljajo le v pametnih telefonih in drugi elektroniki, ampak tudi za vojaške namene.

Biden je avgusta lani sprejel Zakon o čipih (Chips Act), ki vlaga okrog 280 milijard dolarjev (262 milijard evrov) v razvoj domače proizvodnje polprevodnikov. Evropska komisija, ki prav tako opozarja na preveliko odvisnost od Kitajske na področju kritičnih surovin, je predlog evropskega zakona o čipih (EU Chips Act) objavila februarja lani. V njem za krepitev domače proizvodnje polprevodnikov predvideva 42 milijard evrov.

Komisija je marca letos sprejela še predlog Zakona o kritičnih surovinah (Critical Raw Materials Act). Z njim želi zagotoviti domačo oskrbo s kritičnimi materiali, ki jih zdaj v veliki meri obvladuje Kitajska. Gre za litij, galij, germanij in redkozemeljske kovine, ki so pomembni tudi za dosego ambicioznih podnebnih ciljev EU.

“Krepimo sodelovanje z zanesljivimi svetovnimi trgovinskimi partnerji, da bi zmanjšali sedanjo odvisnost EU od ene ali nekaj držav,” je predlog komentirala predsednica Komisije Ursula von der Leyen. “V našem skupnem interesu je, da povečamo proizvodnjo na trajnosten način in hkrati zagotovimo najvišjo raven diverzifikacije dobavnih verig za naša evropska podjetja.”

Kilogram galija je 8. novembra stal 717 evrov, kilogram germanija pa 2.652 evrov.

Strategic Metals Invest

Oktobra lani so ZDA uvedle omejitve na izvoz najnaprednejših polprevodnikov na Kitajsko. K omejitvam so pozvali tudi Nizozemsko, kjer ključno tehnologijo – ultravijolično litografijo – za izdelavo naprednih čipov izdeluje podjetje ASML.

Oktobra letos so ZDA še razširile svoj seznam sankcioniranih vrst čipov. S tem so skušali omejiti dostop Kitajske do čipov, ki se uporabljajo na področju umetne inteligence.

Slovenski uvoz zanemarljiv

Slovenija je po podatkih finančne uprave (Furs) v zadnjem letu uvozila le dva kilograma galija in prav nič germanija. Omenjeni galij smo maja letos uvozili iz Združenega kraljestva.