Menjava na vrhu Petrola: novi šef je Sašo Berger

Nada Drobne Popović ni več predsednica uprave Petrola. Tako so na današnji seji odločili nadzorniki in na njeno mesto imenovali Saša Bergerja, dosedanjega člana uprave. Berger bo novo funkcijo začel opravljati 23. novembra 2023.

Nada Drobne Popović v družbi ostaja do konca letošnjega leta, v tem času bo predala posle. Ob prenehanju mandata je dejala, da je ponosna, ker družbo Petrol in skupino Petrol svojemu nasledniku predaja v odlični finančni kondiciji in to ne glede na težke in nepredvidljive izzive, s katerimi je bila med njenim predsedovanjem soočena – najprej zaradi epidemije, nato še zaradi energetske krize, je zapisano v sporočilu za javnost Petrola.

“Med njenim vodenjem sta se družba in skupina Petrol tudi organizacijsko preoblikovali, sledili strategiji energetske tranzicije in krepili svoj položaj ene najmočnejših energetskih skupin na trgu JV Evrope,” med drugim piše v sporočilu.

Za novega predsednika uprave za obdobje petih let so nadzorniki imenovali Saša Bergerja, člana uprave, doslej odgovornega za področje prodaje poslovnim strankam in javnemu sektorju, električno energijo in zemeljski plin ter informatiko.

Žlak: Petrol potrebuje nov zagon

V upravi poleg Bergerja ostajajo člani uprave Matija Bitenc, Marko Ninčević in Jože Smolič ter delavski direktor Zoran Gračner, so sporočili iz Petrola.

Na tiskovni konferenci po seji nadzornikov je prvi med njimi Janez Žlak dejal, da Petrol potrebuje nov zagon, moč, energijo in voljo. Drobne Popović pa, da so se sporazumno dogovorili za prekinitev sodelovanja, ker nimajo več enakih pogledov na vodenje Petrola.

Odhaja z odpravnino, višine ni želela razkriti.

Zakaj je izgubila podporo Južne?

Nada Drobne Popović je na položaj prišla jeseni leta 2019, v zadnjih mesecih vlade Marjana Šarca, in tu ostala pod tretjo vlado Janeza Janše ter leto in pol mandata vlade Roberta Goloba.

Ves čas je imela podporo Darija Južne, ki je prek družb Vizija holding in Perspektiva FT eden ključnih delničarjev energetske družbe z veliko močjo v trenutni sestavi nadzornega sveta. Zadnje čase naj bi se odnosi med njima zaostrili, a ni jasno, zakaj. Drobne Popović tega ni želela komentirati.

Neuspešen poskus menjave nadzornika

Nadzorni svet Petrola, kot že omenjeno, vodi Janez Žlak, ki ga je leta 2020 na ta položaj imenovala Janševa vlada. Člani so še Borut Vrviščar (ta je tudi Žlakov namestnik) in Mladen Kaliterna, oba naj bi sodila v vplivni krog Južne, Mario Selecky iz češko-slovaške skupine J&T, ki ima 12,8 odstotka lastništva, ter Alenka Urnaut in Aleksander Zupančič.

Urnaut Ropoša je bila v času Janševe vlade neizvršna direktorica Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), Golobova vlada pa jo je lani poleti razrešila.

Aleksander Zupančič pa je bil v prejšnji vladi vodja kabineta okoljskega ministra Andreja Vizjaka. SDH ga je v času Goloba že poskušal zamenjati, a neuspešno. Zupančiču sta se na skupščini v letošnjem januarju v bran postavila tako Vrviščar kot Južna. SDH z menjavo ni uspel. To je bil eden od pokazateljev moči Južne in nemoči države v trenutni sestavi nadzornega sveta Petrola.

V nadzornem svetu poleg naštetih sedijo še trije predstavniki zaposlenih.

Tožba proti državi

Petrol je med januarjem in septembrom ustvaril 5,2 milijarde evrov prihodkov, kar je sicer manj kot v istem obdobju lani (dobrih sedem milijard evrov), v istem obdobju lani pa dobrih sedem milijard, dobiček iz poslovanja (EBIT) pa se je kljub temu povečal za petkrat – s 25 na 127 milijonov evrov.

Prodaja je padla zaradi manjših količin in tudi nižjih cen nafte, električne energije ter zemeljskega plina v lanskem letu, ki sta ga zaznamovali energetska kriza in državna regulacija cen. Regulacija je predvsem pri nafti po navedbah uprave lani pospeševala količinsko prodajo.

Drobne Popović je zaradi tega v zadnjem letu večkrat ostro kritizirala slovenske in hrvaške odločevalce. Petrol s pozivi za povračilo škode ni uspel, zato je v Sloveniji maja letos vložil tožbo proti državi s 106,9-milijonskim, na Hrvaškem pa s 56-milijonskim odškodninskim zahtevkom.

Arbitraža z ruskim Gazpromom

Skupina Petrol pa ima odprt tudi spor z ruskim Gazpromom. Ta je, spomnimo, po lanskem ruskem napadu na Ukrajino evropskim kupcem začel nenapovedano zmanjševati dobave plina.

Geoplin je novembra Gazpromu poslal škodni zahtevek, saj naj bi imel zaradi nedobav plina lani 140 milijonov evrov škode. Nedobavljene količine je namreč moral kupovati na borzi, kjer pa so bile lani poleti in jeseni cene plina zelo visoke.

Maja letos se je v sporu med Geoplinom in Gazpromom začela arbitraža, v kateri sodeluje tudi Petrol.