Proračuna za leto 2024 in 2025: DVK več denarja, uradu zagovornika načela enakosti pa ne

V nadaljevanju novembrske seje so imeli poslanci v torek na mizah proračunske dokumente za prihodnji dve leti. Obravnavo teh so končali, seznanili so se tudi s predlogom zakona o izvrševanju proračunov za leti 2024 in 2025.

Nato bi morali glasoval tudi o zakonu o njunem izvrševanju, a se je zapletlo pri glasovanju o amandmaju, ki sta ga vložili opozicijski SDS in NSi in po katerem bi se socialni transferji še naprej polno usklajevali z inflacijo; koalicija je predlagala, da bi se ti uskladili v višini 70 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin.

Zato je bila seja državnega zbora prekinjena in preložena.

So pa že prej poslanci v poznih popoldanskih urah potrdili amandma koalicijskih poslancev na predlog sprememb proračuna za prihodnje leto, s katerim so predlagali dodatnih 550.000 evrov za Državno volilno komisijo (DVK). Ta denar naj bi DVK porabila za izvedbo volitev poslancev v Evropski parlament, ki bodo junija prihodnje leto.

Zavrnili pa so amandma prav tako koalicijskih poslancev k predlogu sprememb proračuna za leto 2024, s katerim bi uradu zagovornika načela enakosti zagotovili dodatnih 220 tisoč evrov – znesek, ki je bil za prihodnje leto prvotno že potrjen.

Sicer pa se seja danes nadaljevala z odgovori vlade na včeraj končano razpravo, k čemur je pozval poslanec SDS Jože Tanko. “Odprtih je bilo precej vprašanj. Glede dokumentov, politike do zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, stanovanjskih gradenj in tako naprej.”

Del odgovorov je kot predstavnica vlade podala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec. Dotaknila se je osnutka proračunskega načrta, ki ga je Slovenija sredi oktobra poslala v Bruselj, tako kot so to morale storiti tudi druge države članice. Evropska komisija je včeraj sporočila, da se vsebina dokumenta sklada z njihovimi priporočili.

Pri tem je poudarila, da se do osnutka formalno ne opredeljuje Fiskalni svet. Ta sicer daje mnenja na predloge državnih proračunov, rebalansov in na program stabilnosti.

Vredno je omeniti, da je Fiskalni svet do proračunskih dokumentov za naslednji dve leti kritičen. Predsednik sveta Davorin Kračun je minuli petek povedal, da je trenutno načrtovanje v proračunskih dokumentih pomanjkljivo in ne omogoča ustreznega zaupanja.

Dan pozneje je Kračun dodal še, da naj bi vlada vztrajala s spodbujevalno fiskalno politiko, ki ne izpolnjuje zahtev domače zakonodaje in priporočil Evropske komisije. “To ne ustreza cikličnemu položaju gospodarstva, niti ni usklajeno z zaostreno denarno politiko ter tako prispeva k daljšanju obdobja vztrajanja visoke inflacije.”

Vlada vztraja, da bo Slovenija izpolnila fiskalna pravila

A Saša Jazbec s finančnega ministrstva je danes pojasnila, zakaj se ocene Fiskalnega sveta razlikujejo od pozitivnega mnenja Evropske komisije. Razlog naj bi tičal v drugačni metodologiji, saj bo Komisija “preverila nominalni saldo” Slovenije, od tega pa odštela enkratne dogodke, med katere spadajo tudi odhodki zaradi avgustovskih poplav. S tem “se pride do tako imenovanega strukturnega salda. Da se vidi, kje je država, torej kakšno je zdravje javnih financ ob izločanju nekih enkratnih vplivov.”

Fiskalni svet medtem “gleda zadevo celostno in se vedno fokusira na srednjeročno uravnoteženost javnih financ”.

Komisija naj bi upoštevala strukturni napor vseh letošnjih odhodkov. To je tudi podlaga za oceno državne sekretarke, da bo Slovenija prihodnje leto vendarle izpolnila fiskalna pravila Komisije.

“Napor, ki ga bo Slovenija nakazala – ali če želite, rast primarnih odhodkov, bo z vidika evropske komisije ustrezna.”

Primanjkljaj Slovenije bo prihodnje leto presegel tri odstotke BDP, kar je več, kot dopušča Maastrichtska pogodba. Kot je konec septembra poročal N1, Slovenija zato zaproša Bruselj, da nam zaradi poplav upošteva izredne okoliščine, in dopustiti presežni primanjkljaj. Do zdaj je bilo namreč tako, da se je v prvem letu sanacija lahko upoštevala na ta način – kot enkratni odhodek.

Na vladi so pojasnili tudi, da predvidene spremembe proračuna obsegajo 0,1 odstotka BDP, kar naj bi bil eden od razlogov, zakaj spremembe proračuna “ne bodo bistveno vplivale na oceno oziroma izgled slovenskih proračunskih dokumentov za leto 2024”.

Tudi Boštjančič izpostavil pozitiven odziv Bruslja

Tako kot Jazbec je pozitiven odziv Evropske komisije na slovenske proračunske dokumente po seji vlade izpostavil minister Klemen Boštjančič. Slovenija je uvrščena med sedem držav, katerih predvidena fiskalna politika v osnutku proračunskih dokumentov je skladna s priporočili.

“Fiskalna politika Slovenije za leto 2024 je po oceni Evropske komisije skladna s priporočili Sveta Evropske unije. Ta ocena velja tako za rast izdatkov, ki jih spremlja komisija, kot tudi za izvedbo javnih investicij. Komisija pa opozarja na nujnost nadaljevanja izvajanja strukturnih ukrepov,” je dejal minister. Slovenija je uvrščena med sedem držav, katerih politika je skladna s priporočili.

Komisija ocenjuje, da se bo primanjkljaj sektorja država pri nas prihodnje leto znižal na 3,3 odstotka BDP, javni dolg pa na 68 odstotka BDP. Gre za neodvisne izračune komisije, na podlagi podatkov, ki jih pošlje država sama, je dejal minister.

Slovenija je primanjkljaj ocenila na 3,8 odstotka BDP, razlika v primerjavi z oceno komisije pa je nastala, ker je Slovenija v izračunu upoštevala tudi enkraten dogodek – poplave.

“Ministrstvo za finance je padlo na izpitu”

Medtem pozitivna mnenja vlade niso prepričale poslanca SDS Anžeta Logarja. “Ministrstvo za finance, ki vsak teden prihaja z drugačnim izračunom, ki Evropski komisiji pošlje drugačen dokument, kot ga potem predstavlja na odboru za finance in potem v državnem zboru, meni, da to ne bo ‘vplivalo’. To samo še enkrat potrjuje, da je ocena fiskalnega sveta pravilna. Da je jeza fiskalnega sveta upravičena. In da je ministrstvo za finance pri planiranju proračuna za leto 2024 in 2025 padlo na izpitu nekega normalnega, ustavljenega modela financiranja oziroma oblikovanja finančnih prioritet države.”

Logar se je pri tem navezal na že omenjen dokument, ki ga je ministrstvo poslalo v Bruselj. Ta po njegovih besedah navaja, da se bodo zamrznili socialni transferji, za eno leto pa tudi plače v javnem sistemu.

Spomnil je, da dokument navaja tudi 160 milijonov dodatnih sredstev, ki naj bi jih država dobila iz naslova solidarnostnega davka in “kup drugih obljub, ki na neki način kažejo na bolj skrbno fiskalno usmerjenost kreatorja državne blagajne, potem pa teden pred sejo državnega zbora, kot domine padajo te obljube, ki ste jih dali Evropski komisiji. In sedaj vi menite, da Evropska komisija ne bo spremenila tega stališča.”

NSi: Dvig davkov se nekorektno opravičuje s poplavami

Kritikam se pridružujejo v NSi, kjer so izrazili prepričanje, da bodo zaradi predlaganih proračunov “ljudje težje živeli in gospodarsko težje dihalo”. Takšne razmere so napovedali tudi po letu 2025.

Vodja poslanske skupine Janez Cigler Kralj kot razlog za to navaja ustavljanje investicij, nove davke ter na splošno nadaljevanje politike obremenjevanja dela in gospodarstva. Ob tem je kritičen, da vlada svoje odločitve opravičuje kot odziv na avgustovske poplave.

“Do prebivalcev in gospodarstva je nekorektno, da se vzrok za tako napihovanje proračuna daje na poplave. Desetmilijonski budžet za sanacijo in obnovo je prenapihnjen. Je samo priročen izgovor, ki pa je nekorekten. Tako do tistih, ki so utrpeli škodo, kot do ostalih prebivalk in prebivalcev Slovenije, da se uvajajo novi davki, dviguje davek od dohodka pravnih oseb in tako naprej.”

Med opozicijo se vrstijo tudi kritike, da se seje, ki obravnava proračuna za naslednji dve leti, ne udeležujejo ministri. “Še nikoli v zgodovini te države se ni zgodilo, da bi pri obravnavi proračuna sedel en državni sekretar. Vedno je vlada, katerakoli dosedanja vlada, zagotovila resorno zastopanost bodisi ministra bodisi državnih sekretarjev pri obravnavi proračuna. Vedno. Ta Vlada ima 20 ministrov in vsaj 60 do 70 državnih sekretarjev in tu pred nami je danes državna sekretarka Ministrstva za finance in nikogar drugega,” je po prvi uri seje povedal Jože Tanko iz SDS.

Seje se je naknadno udeležil še državni sekretar iz ministrstva za solidarno prihodnost, prisotni so tudi koalicijski poslanci.

Nevralgična točka proračuna je usklajevanje transferjev

Proračun za prihodnje leto predvideva, da bodo državni izdatki dosegli 16,2 milijarde evrov, medtem ko naj bi prihodki znašali 14 milijard evrov. Primanjkljaj Slovenije bi tako znašal 2,2 milijarde evrov, oziroma 3,3 odstotka bruto domačega proizvoda.

Odhodki so za 720 milijonov evrov višji kot v prvotnem proračunu, ki ga je državni zbor sprejel pred letom dni. Razlog za to so po navedbah vlade potrebe za odpravo posledic poplav. Finančni minister Klemen Boštjančič je dejal, da je v proračunu za ta namen predvidenih 1,1 milijarde evrov.