“Morda neusklajevanje olajšav tehnično ni davek, pa vendar povečuje davčno obremenitev ljudi”

Poslanci na današnjem nadaljevanju redne seje obravnavajo predlog državnih proračunov za prihodnji dve leti.

Že v normalnih okoliščinah bi bila to zahtevna proračuna, saj je treba po štirih letih zamrznitve spet upoštevati fiskalna pravila, nam pa so se avgusta zgodile še poplave in plazovi, je uvodoma dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec.

Proračuna, ki ju je v preteklih dneh že potrdil odbor za finance, tako zaznamuje tudi popoplavna obnova, ki povečuje porabo.

Rekordna poraba

V prihodnjem letu naj bi izdatki dosegli 16,2 milijarde evrov, medtem ko naj bi prihodki znašali 14 milijard evrov. Primanjkljaj Slovenije bi tako znašal 2,2 milijarde evrov, oziroma 3,3 odstotka bruto domačega proizvoda.

Odhodki so za 720 milijonov evrov višji kot v prvotnem proračunu, ki ga je državni zbor sprejel leto dni nazaj. Razlog za to so po navedbah vlade potrebe za odpravo posledic poplav. Finančni minister Klemen Boštjančič je dejal, da je v proračunu za ta namen predvidenih 1,1 milijarde evrov.

STA medtem poroča, da je osnutek načrta proračuna za leto 2024, ki ga je Slovenija v Bruselj poslala sredi oktobra, v skladu z julija podanimi priporočili. Tako namreč v objavljeni oceni ugotavlja Evropska komisija. Pri oceni, ki so jo objavili v okviru jesenskega svežnja evropskega semestra, so sicer upoštevali zgolj ukrepe, sprejete ali napovedane do konca oktobra.

V sobotni razpravi na odboru za finance je bil dokument tarča kritik zaradi visoke porabe in spodbujevalne fiskalne politike, ki daljša obdobje visoke inflacije.

Dan prej je bilo podobne očitke slišati ob potrjevanju proračuna za leto 2025, ki predvideva 14,6 milijarde evrov prihodkov in 15,86 milijarde evrov odhodkov ter 1,26 milijarde evrov primanjkljaja, kar naj bi po vladni oceni pomenilo 1,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Odziv na kritike o pomanjkljivem načrtovanju

Vlada je bila deležna kritik, ker je ukrepe, ki imajo znatne učinke na proračun, sprejemala tudi po tem, ko so bili proračunski dokumenti že poslani v državni zbor.

“Načrtovanje v proračunskih dokumentih je pomanjkljivo in ne omogoča ustreznega zaupanja. Zaradi sprejemanja dodatnih ukrepov in njihovega spreminjanja v času obravnave proračunskih dokumentov se nezanesljivost stopnjuje,” je bil v petek kritičen predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun, ki sicer na neustrezno proračunsko načrtovanje opozarja že vse od začetka epidemije koronavirusa v letu 2020.

Državna sekretarka Jazbec se je danes na te očitke odzvala s pojasnilom, da so se poplave zgodile poleti, ko sta bila proračuna že v grobem zakoličena. Ker so roki glede sprejemanja proračunskih dokumentov, kot je dejala Jazbec, “jasni in neizprosni”, je vlada, da bi čim prej zagotovila denar, najprej sprejela rebalans za letošnje leto, nato pa v projekcije za prihodnje leto že vključila strošek obnove.

Ker škoda še ni bila znana, je vlada tretjino sredstev razdelila po resorjih, dve tretjini pa pustila v rezervi ministrstva za finance. “To je dober temelj za hitrejši začetek obnove. Hitreje pred dvema mesecema, ob takrat znanih podatkih, ni bilo mogoče ukrepati. Druga možnost bi bila, da bi v DZ prinesli proračun brez sredstev za obnovo. Ne predstavljam si, kakšnih kritik bi bili deležni šele v tem primeru,” je dejala Jazbec.

Zakaj se poraba ne zmanjša

Jazbec je del odgovornosti za vse višjo javno porabo naprtila predhodnim vladam. Dejala je, da vsakokratna vlada ne more vplivati na več kot deset odstotkov javne porabe. Večina porabe je namreč vezane na vedno nove pravice, ki izvirajo iz sprejetih zakonov in so “praviloma neodtujljive”, obstoječim programom pa se dodajajo novi, “praviloma brez kritične presoje, kateri so učinkoviti oziroma katere so prioritete”.

“Ob zatečenem številu javnih uslužbencev, ob obstoječem stanju javnega dolga, za katerega je treba plačevati obresti, ob zagotovljenih pravicah iz pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, za katere ne zberemo dovolj prispevkov in jih je treba sofinancirati iz državnega proračuna, ob vplačilu sredstev v Evropsko unijo (EU), da smo upravičeni do nepovratnih evropskih sredstev in drugih zakonskih obveznostih ne preseneča dejstvo, da je 90 odstotkov odhodkov proračuna za vsako vlado dejstvo, na katerega ne more vplivati brez sprememb pravnih podlag.”

Pri tem dodajmo, da se je zadnja leta proračunska poraba močno povečala, letošnja je za kar 60 odstotkov večja kot v letu 2019, torej pred koronakrizo. Čeprav so bili proračuni v zadnjih letih zaznamovani z enkratnimi izdatki zaradi epidemije, energetske krize in draginje, pa se zdaj, ko se ti šoki umirjajo, poraba ne umirja. Nasprotno, prihodnje leto je kljub umiku velikega dela izdatkov za omenjene šoke predvidena rekordna, 16,2-milijardna poraba.

Poslanci bodo o proračunskih dokumentih glasovali jutri. Poleg samih proračunov bodo obravnavali tudi zakona o njunem izvrševanju.

Transferji se bodo delno uskladili, olajšave ne

Poslanec SDS Rado Gladek je opozoril na to, da je ob prvi predstavitvi proračunskega dokumenta minister Klemen Boštjančič napovedal, da naslednje leto ne bo letnega usklajevanja socialnih transferjev, dohodninske lestvice in plač v javnem sektorju z inflacijo, potem pa je koalicija to spremenila.

"Po seji vlade prejšnji četrtek minister pove, da so se za leto 2024 dogovorili za 70-odstotno uskladitev socialnih transferjev z inflacijo, kar pa je še vedno veliko slabše, kot če bi se socialni transferji usklajevali po trenutno veljavni ureditvi, ki določa usklajevanje glede na rast življenjskih potrebščin, in to v celoti. Umaknili pa so tudi prepoved usklajevanja plač v javnem sektorju. Še vedno pa ostaja zamrznitev usklajevanja dohodninske lestvice. Takšna ravnanja vladajoče koalicije so zaskrbljujoča in neprimerna," je dejal.

Ob neusklajevanje dohodninskih olajšav se je obregnil tudi Jernej Vrtovec, poslanec NSi. "Predsednik vlade je 7. novembra dejal, da ne načrtujejo novih davkov za prebivalstvo. Morda zamrznitev usklajevanja dohodninskih stopenj in olajšav tehnično res ne pomeni novega davka, pomeni pa novo davčno obremenitev. Za ljudi je vseeno, ali se jim 125 milijonov vzame z novim davkom ali z ukinitvijo usklajevanja dohodnine," je dejal Vrtovec.

Spomnimo, da sta pred sobotnim odborom za finance SDS in NSi predlagali amandma, s katerim bi se socialni transferji uskladili za celotno višino inflacije, kar je odbor zavrnil.

Levica proti "neomejenemu in nebrzdanemu" varčevanju

Poslanec Levice Milan Jakopovič, ki se je na sobotnem odboru za finance prav tako zavzel za uskladitev transferjev v celoti (stoodstotno), danes tega ni omenjal. Dejal pa je, da moramo preprečiti varčevanje.

"V preteklosti smo tako pri nas kot v tujini lahko opazovali posledice varčevalnih ukrepov, ki so nediskriminatorno zarezali predvsem v pravice najšibkejših. Spomnimo se samo zloglasnega 'Zujfa'. Zato moramo biti pozorni na to, da ne ponovimo napak iz preteklosti, da nas ne popade instinkt po neomejenem in nebrzdanem varčevanju tam, kjer že tako ali tako ni kaj dosti vzeti."