Proračunski dokumenti gladko čez odbor za finance, z enim zapletom

Odbor državnega zbora za finance je potrdil proračunske dokumente za leto 2024. Ti določajo najvišji obseg izdatkov pri 16,2 milijarde evrov, medtem ko naj bi prihodki dosegli 14 milijard evrov. Primanjkljaj Slovenije bi tako znašal 2,2 milijarde evrov, oziroma 3,3 odstotka bruto domačega proizvoda.

Proračun za prihodnje leto je zdaj drugačen od tistega, ki ga je državni zbor sprejel novembra lani. Predvsem se zvišujejo odhodki, ki so višji za 720 milijonov evrov, kar je po navedbi vlade posledica zagotovitve denarja za odpravo posledic poplav.

Da so bili pri spremembah proračuna v ospredju ukrepi za obnovo in pomoč po poplavah, je na odboru ponovil tudi minister za finance Klemen Boštjančič. Spremembe je zaznamovala še inflacija.

Več denarja za volilno komisijo, manj za zagovornika enakosti

Sprejetje proračunskega dokumenta je večinoma potekalo gladko, za presenečenje so poskrbeli le poslanci Svobode. Ti so glasovali proti amandmaju koalicijskih poslancev, ki je v proračunu predvidel več denarja za Urad zagovornika načela enakosti. Spomnimo, da predlog proračuna predvideva 220 tisoč evrov manj za zagovornika, čeprav je bil ta znesek prvotno potrjen.

Od enajstih navzočih je proti glasovalo sedem poslancev Svobode, amandma je podprl le poslanec SD.

Dodatnih 550.000 evrov so medtem koalicijski poslanci z amandmajem namenili Državni volilni komisiji za izvedbo evropskih volitev prihodnje leto. Predlogu je nasprotovala SDS.

V največji opozicijski stranki sicer zagovarjajo, da volilna komisija prejme več denarja, a ne, če to pomeni znižanje sredstev Državnemu svetu. Koalicijski poslanci namreč slednjemu zmanjšujejo proračun za 550 tisoč evrov, zaradi česar je dokumentu odrekel podporo tudi predstavnik Državnega sveta Mitja Gorenšček. Ta pravi, da se proračun za naslednje leto zmanjšuje za 15 odstotkov.

Do proračuna za prihodnje leto so bili kritični tudi nekateri drugi poslanci opozicije, ki so izpostavili pomanjkanje verodostojnosti in transparentnosti. Rado Gladek iz SDS je tako opozoril na zmedo pri oceni škode, zaradi česar se sprašuje, kako racionalna bo zdaj poraba denarja za obnovo.

Podobne pomisleke je imela njegova strankarska kolegica Suzana Lep Šimenko, ki je izpostavila še izredno visok primanjkljaj in zadolžitev. S takšnim načrtovanjem naj bi vlada imela prostor za mahinacije.

“Proračun ne ustreza cikličnemu položaju gospodarstva”

Do predlaganega proračuna je kritičen tudi predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun, saj naj bi vlada vztrajala s spodbujevalno fiskalno politiko, ki ne izpolnjuje zahtev domače zakonodaje in priporočil Evropske komisije. “To ne ustreza cikličnemu položaju gospodarstva, niti ni usklajeno z zaostreno denarno politiko ter tako prispeva k daljšanju obdobja vztrajanja visoke inflacije.”

Pomisleke o ukrepanju vlade, da bi znižala rast cen življenjskih stroškov, so sicer izrazili tudi v opoziciji, kjer pogrešajo tudi ukrepe za razbremenitev plač.

Kračun je med drugim spomnil, da se s koncem leta 2023 končuje tudi obdobje izjemnih okoliščin, ki se je začelo z izbruhom epidemije marca 2020. Zaradi takrat razrahljanih fiskalnih pravil se je položaj javnih financ, tako v Sloveniji kot na ravni celotne EU, poslabšal. Pravila naj bi bila ponovno v veljavi prihodnje leto.

Zavedanje, da se vrača fiskalno pravilo, je sicer navedla tudi državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec.

Socialni transferji in plače javnih uslužbencev se bodo usklajevali z inflacijo

Odbor za finance je imel na dnevnem redu tudi predlog zakona o izvrševanju obeh proračunov – proračun za leto 2025 je bil sprejet včeraj. Ta daje vladi pooblastila glede možnosti upravljanja z državnim proračunom in zadolževanjem.

Zakon, ki med drugim ureja še namenske prihodke in odhodke ter dovoljena poroštva v posameznem letu, je brez težav prestal glasovanje.

Poslanci so s tem potrdili uskladitev socialnih transferjev v višini sedemdeset odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin. Potrjeno je tudi, da se bodo prihodnje leto z inflacijo usklajevale plače javnih uslužbencev, medtem ko meje davčnih razredov in olajšav pri dohodnini ostajajo neusklajene.

Spomnimo, da je vlada sprva za leto 2024 predlagala, da se zneski socialnih transferjev ter plače javnih uslužbencev ne uskladijo, kar je povzročilo odločno nasprotovanje v javnosti. Poslanci koalicije so zdaj vendarle stopili korak nazaj.

Med potrjevanjem zakona se je pričakoval odziv stranke Levica, ki se je zavzemala za polno uskladitev socialnih transferjev; in ne le v višini sedemdeset odstotkov. Poslanec Levice Milan Jakopovič je na odboru dejal, da ga razlogi, zakaj tega ne bi izvedli, ne prepričajo. Dodal je še, da se s tem zagotavlja dostojno življenje.

Celotno uskladitev sta predlagali tudi koalicijski SDS in NSi.

Povprečnina za občine znaša 725 evrov na prebivalca

Zakon določa tudi, da bo akontacija uskladitve pokojnin, v višini 8,2 odstotka, že januarja. Poračun bo opravljen naslednji mesec, ko uskladitev pokojnin določa zakon. Določen je tudi letni dodatek za upokojence, ki bo v razponu od 150 do 460 evrov, izplačan junija.

Določena je tudi povprečnina za občine. Ta bo prihodnji dve leti znašala 725 evrov na prebivalca, kot je bilo dogovorjeno z občinskimi združenji. Občine bodo imele tako na voljo približno petdeset milijonov evrov več, s katerimi bodo lahko izvajale zakonsko določene naloge.

Poslanci so iz zakona črtali 80. člen zakona o izvrševanju proračunov. S tem je vlada nameravala prvotno preprečiti, da bi se zaradi sprememb zakona o čezmejnem izvajanju storitev s 1. januarjem znižale neto plače v tujino napotenih javnih uslužbencev.

Zakon je obenem tudi pravna podlaga za izvajanje ukrepov, ki so povezani s poplavami in plazovi in bodo financirani iz proračunske rezerve.

Med pomembnimi deli zakona je še financiranje zdravstvene blagajne. Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) bo prihodnje leto iz proračuna nakazanih 420 milijonov evrov. Saša Jazbec je ob tem pojasnila, da 140 milijonov predstavlja izvajanje pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja.

S sprejetjem so pripravljeni vsi proračunski dokumenti za prihodnji dve leti. Državni zbor bo spremembe sprejemal na novembrski seji, ki se začne v ponedeljek.