Aramco, Gazprom, Shell, BP… tudi ob morebitni odškodnini z astronomskimi dobički
Tudi če bi največje naftne in plinske družbe plačale svoj delež podnebne škode, bi jim še vedno ostalo 10.000 milijard dolarjev (okoli devet tisoč milijard evrov) čistega dobička.
Svetovna podnebna škoda zaradi izpustov 25 največjih naftnih in plinskih “ogljikovih velesil” med letoma 1985 in 2018 je ocenjena na 20 bilijonov dolarjev (20 tisoč milijard dolarjev oziroma okoli 18 tisoč milijard evrov).
Medtem je teh 25 družb v istem obdobju ustvarilo 30 bilijonov dolarjev (27 bilijonov evrov) dobička, so pri mednarodnem možganskem trustu Climate Analytics zapisali v poročilu, ki so ga objavili v četrtek.
Podnebna škoda zaradi izpustov 25 največjih naftnih in plinskih “ogljikovih velesil” med letoma 1985 in 2018 je ocenjena na 20 bilijonov dolarjev, medtem ko so v istem obdobju ustvarile 30 bilijonov dolarjev dobička.
Trije največji onesnaževalci so savdskoarabski Aramco, ruski državni Gazprom in iranski National Iranian Oil, največja podjetja v zasebni lasti pa so ExxonMobil, Shell, BP in Chevron. Na seznamu je tudi podjetje, ki ga vodi predsednik letošnjih mednarodnih podnebnih pogajanj – Abu Dhabi National Oil Company.
“Te največje naftne in plinske družbe že desetletja vedo za podnebne spremembe, vendar so svoje poslovanje podvojile. Ustvarile so ogromne dobičke, medtem ko so se podnebne spremembe še okrepile, račun pa so plačevali ranljivi ljudje in zlasti države v razvoju,” je dejal glavni avtor raziskave dr. Carl-Friedrich Schleussner.
Največje naftne in plinske družbe že desetletja vedo za podnebne spremembe, vendar so svoje poslovanje podvojile, račun pa so plačevali ranljivi ljudje in zlasti države v razvoju.
Dr. Carl-Friedrich Schleussner, Climate Analytics
Avtorji so za izračun škode uporabili oceno družbenih stroškov ogljika, ki so določeni pri 185 dolarjih za tono CO2 za obdobje 1985-2018. Rezultate raziskave pa so predstavili pred vrhom Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki se bo konec meseca začel v Dubaju.
Lani super dobički
Leta 2022 so cene energije skokovito narasle, finančni dobički naftnih in plinskih podjetij pa so dosegli rekordne vrednosti, navaja poročilo. Družba Aramco je objavila podatek, ki ga je njen izvršni direktor označil za “verjetno najvišji čisti dobiček, ki je bil kadar koli zabeležen v poslovnem svetu”, in sicer so lani ustvarili 161 milijard dolarjev (okoli 145 milijard evrov) čistega dobička.
Za leto 2022 je avtorjem raziskave uspelo zbrati podatke za sedem največjih ogljičnih podjetij, vključno z Aramcom, Exxon Mobil in Shellom, so pri Climate Analytics zapisali v sporočilu za javnost. Pokazali so, da so dobički znašali skoraj dvakrat toliko kot ocenjena škoda, ki so jo povzročili njihovi izpusti v tem letu – 497 milijard dolarjev (dobrih 446 milijard evrov) v primerjavi z 260 milijardami dolarjev (234 milijard evrov).
Samovzdrževanje bogastva fosilnih goriv
Poročilo primerja tudi škodo državnih premoženjskih skladov, ki so bili v veliki meri ustanovljeni z dobički od pridobivanja fosilnih goriv.
V Združenih arabskih emiratih so združeni največji državni premoženjski skladi. Polovica njegovih skladov bi lahko plačala škodo, ki so jo med letoma 1985 in 2018 povzročile emisije, povezane z naftno in plinsko industrijo, pa bi še vedno imela 700 milijard dolarjev (629 milijard evrov) premoženja, navajajo pri Climate Analytics.
“Od svoje ustanovitve so se ti skladi tako razširili, da je jasno, da se ‘fosilno bogastvo’ zdaj ohranja samo po sebi. Druga dediščina tega bogastva pa je podnebno opustošenje,” je dejala soavtorica poročila dr. Marina Andrijević.
Dobrih 446 milijard evrov so lani znašali čisti dobički sedmih največjih onesnaževalcev, ocenjena škoda zaradi njihovih izpustov pa okoli 234 milijard evrov.
Lani na konferenci COP27 so vse vlade priznale, da so potrebni novi viri financiranja izgub in škode. Mia Mottley, predsednica vlade Barbadosa, je izrecno pozvala k uvedbi 10-odstotnega davka na dobičke naftnih in plinskih podjetij, ki bi se stekal v sklad za izgube in škodo.
“Po lanskih super dobičkih nekatera od teh podjetij odstopajo od svojih podnebnih zavez in s tem dokazujejo, da se ne moremo zanašati, da bodo to storila sama – vsekakor ne tako hitro, kot je potrebno.
Vlade bi morale ukrepati in onesnaževalce obdavčiti, da bi plačali izgubo in škodo, ki jo povzročajo. Prav tako potrebujemo trdno zavezo v izidu konference COP28, da bomo postopoma ukinili fosilna goriva, da bi ohranili temperaturo pri 1,5 stopinj Celzija,” je zaključil Schleussner.
Od svoje ustanovitve so se največji državni premoženjski skladi tako razširili, da je jasno, da se ‘fosilno bogastvo’ zdaj ohranja samo po sebi.
Dr. Marina Andrijević, Climate Analytics
Vse več tožb
Po svetu se proti družbam, ki najbolj onesnažujejo, vlaga čedalje več tožb.
Spomnimo denimo na prelomno sodbo nizozemskega sodišča maja 2021, ki je presodilo, da mora naftna multinacionalka Shell prevzeti odgovornost za okolje in do leta 2030 skoraj prepoloviti emisije ogljikovega dioksida. S tem je bilo prvič v zgodovini naloženo podjetju, da mora uskladiti svojo politiko s Pariškim podnebnim sporazumom, kar je bilo dotlej rezervirano za države.
Novejši primer. V Kaliforniji je bila septembra vložena tožba proti štirim velikim naftnim podjetjem – Exxon Mobil, BP, Chevron in Shell – zaradi sistematičnega in namernega zavajanja potrošnikov o vlogi njihovih izdelkov pri povzročanju podnebnih sprememb.
