Poročilo nevladnikov: “Super bogati ropajo planet, revni pa plačujejo ceno”
Nevladna organizacija Oxfam je vlade pozvala, naj za izpuste največ prispevajo tisti, ki so za to tudi najodgovornejši. Pri tem so s prstom pokazali na en odstotek najbogatejših Zemljanov, poroča STA.
En odstotek najbogatejših Zemljanov je odgovoren za enako količino izpustov emisij ogljika kot dve tretjini najrevnejšega svetovnega prebivalstva, kaže najnovejše poročilo nevladne organizacije Oxfam, ki jo navaja STA. Oxfam je vlade pozval tudi k sprejetju ukrepov, da bi najodgovornejši za izpuste tudi prispevali največ.
Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, analiza med drugim poudarja vrzel med ogljičnim odtisom, ki ga ustvarijo najbogatejši Zemljani s svojim življenjskim slogom in naložbami v fosilna goriva, ter preostalim svetom.
Ena glavnih ugotovitev je ta, da je leta 2019 odstotek najbogatejših ustvaril 16 odstotkov svetovnih emisij ogljika, kar je enako količini emisij, ki jih proizvede 66 odstotkov oz. 5,11 milijarde najrevnejših ljudi.
Ceno ropanja planeta plačujejo revni
Svetovalka za podnebno pravičnost iz Oxfama Chiara Liguori je objavo izsledkov raziskave pospremila z besedami, da “super bogati ropajo planet, medtem ko revni plačujejo ceno”.
Posameznik iz 99 odstotkov preostalega prebivalstva bi potreboval približno 1.500 let, da bi proizvedel toliko ogljika kot najbogatejši v enem samem letu.
“Ogromen obseg podnebne neenakosti, razkrit v poročilu, poudarja, kako sta obe krizi neločljivo povezani. Nujno je treba zagotoviti, da bodo naraščajoči stroški podnebnih sprememb padli na tiste, ki so najbolj odgovorni, in da bodo ti tudi plačali,” je dejala.
O tem, kako velike so razlike med najbogatejšimi in ostalim prebivalstvom, govori tudi podatek, da bi posameznik iz 99 odstotkov preostalega prebivalstva potreboval približno 1.500 let, da bi proizvedel toliko ogljika kot najbogatejši v enem samem letu, je še poudarila predstavnica Oxfama in vlade po vsem svetu pozvala k dodatni obdavčitvi najbogatejših.
Poziv vladam
Po besedah soavtorja poročila Maxa Lawsona pa objavljeni podatki kažejo, v katero smer bi morale vlade zastaviti ukrepe. “Če ne bodo sprejele progresivne podnebne politike, kjer bi od ljudi, ki prispevajo največ k skupnim izpustom ogljika, zahtevale, da tudi prispevajo največ, ne bomo nikoli dosegli pozitivnih rezultatov,” je ocenil.
Ti ukrepi bi lahko po njegovem vključevali na primer davek na letenje za več kot deset letov na leto ali davek na nezelene naložbe, ki je veliko višji od davka na zelene naložbe.
Poročilo, ki ga je objavil Oxfam, temelji na raziskavi Stockholmskega inštituta za okolje (SEI). Ta je preučevala emisije porabe, povezane z različnimi skupinami prebivalstva do leta 2019.
Objava analize prihaja tik pred srečanjem svetovnih voditeljev na podnebni konferenci COP28, ki bo konec meseca v Dubaju. Vse večja je namreč bojazen, da omejitve segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija ne bo mogoče doseči.
