Kdo je Igor Lah, novi najbogatejši Slovenec?

Igorja Laha v Sloveniji poznamo kot pidovskega barona, nepremičninskega investitorja in pomembnega malega delničarja elektrodistribucijskih podjetij.

Zaradi svojih poslovnih praks pa že leta zaposluje tudi sodišča.

V vseh omenjenih vlogah se le redko pojavi v medijih, raje deluje iz ozadja. Pred kamere pa stopi, ko beseda nanese na umetnost. Je namreč strasten zbiratelj umetnin.

Višje stroške energentov prelili v cene

Družina Lah je letos zasedla vrh lestvice najbogatejših Slovencev, ki so jo naredili v reviji Finance Manager. Kot pravijo, se je premoženje družine Lah v štirih letih početverilo, zdaj ga ocenjujejo na 385 milijonov evrov. Samo v zadnjem letu se je povečalo za 119 milijonov evrov. Zasluga za to gre, kot novinarji Finance Managerja zapišejo v obrazložitvi, “predvsem veliki rasti vrednosti Steklarne Hrastnik, ki za letos napoveduje 22 milijonov evrov čistega dobička”.

Steklarna, ki je prek podjetja Vaider v lasti Lahovega švicarskega podjetja Gabbiano Asset Management, je lani prodajo povečala z 72 na 93 milijonov evrov, torej za okoli 30 odstotkov. Kot kaže spodnji graf, letos v podjetju pričakujejo podobno rast.

Steklarna v letnem poročilu kot razlog za hitro rast navaja močno povpraševanje na evropskem trgu embalažnega stekla, ki naj bi se po njihovih napovedih nadaljevalo tudi letos. Lani so rast dosegali na račun poslov za premijske proizvajalce žganih pijač.

Rast prodaje je ublažila negativne učinke močno povišanih stroškov energentov. Kljub zakupom elektrike in zemeljskega plina so se Steklarni Hrastnik stroški energentov dvignili z 10 na 14 milijonov evrov, kar je 40-odstotna rast. Steklarna v Lahovi lasti, ki zaposluje okoli 600 ljudi, je torej močno rast stroškov prelila v višje cene.

Tu dodajmo, da je prav Steklarna Hrastnik eno bolj aktivnih industrijskih podjetij pri nas na področju razogljičenja. Steklarska industrija ima problem, ker nima alternative za zemeljski plin. Steklarna Hrastnik zdaj sodeluje v projektu Severnojadranske vodikove doline, še letos pa naj bi izvedlo prvo taljenje stekla z vodikom v EU.

Pidovski baron na pogojni

Lah, diplomant fakultete za računalništvo, je svojo pot v svet financ začel v podjetju Kompas Fintrade. Leta 1994 je bil soustanovitelj Divide, enega prvih privatizacijskih skladov pri nas. Ta je imel sprva 54 delničarjev, ki pa jih je Lah postopoma izplačal in postal večinski lastnik.

Konec leta 1997 je dva sklada v okviru Divide uvrstil na borzo, le malo pozneje pa je družba izgubila licenco za upravljanje skladov zaradi domnevnega oškodovanja malih delničarjev.

Razlog so bile nepravilnosti pri verižnem poslu z delnicami Mercatorja v letu 1996, zaradi katerih se je Lah pozneje tudi zagovarjal na sodišču. Tu je zgodba epilog dobila šele leta 2011, ko je bil Lah obsojen na šest mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let, plačal je tudi 15 tisoč evrov denarne kazni.

Zadeva Liko še brez sodnega epiloga

Slab spomin na Laha imajo na Vrhniki, kjer ga krivijo izčrpavanja lesnopredelovalnega podjetja Liko Vrhnika. Ta je imel po poročanju medijev leta 2007, ko ga je prevzel, za več kot 27 milijonov evrov premoženja in kar 15 milijonov evrov kapitala. Po začetku gospodarske in finančne krize se je proizvodnja ustavila, podjetje je zabredlo globoko v rdeče, na koncu pa s praktično nič premoženja pristalo v stečaju.

Spomladi 2012 so inšpektorji finančne uprave tam izvedli davčni pregled in podali prijavo na policijo, ki je preiskovala sum kaznivih dejanj oškodovanja upnikov Lika in hčerinskih družb.

Julija 2014 je Nacionalni preiskovalni urad opravil številne hišne preiskave zaradi suma 5,9-milijonskega oškodovanja. Primer je prišel na sodišče, kjer pa še danes ni dobil epiloga. Lah je vseskozi zanikal okoriščanje na račun Lika in posledično krivdo za njegov propad.

"Prva oprostilna sodba v zadevi je bila izdana 13. marca 2020, zoper njo se je tožilstvo uspešno pritožilo, saj je višje sodišče v Ljubljani sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje. Tudi v novem sojenju je bila 19. avgusta 2022 izdana oprostilna sodba, zoper katero se je tožilstvo dne 17. februarja letos ponovno pritožilo. Odločitve višjega sodišča do danes še nismo prejeli," so nam včeraj povedali na specializiranem tožilstvu.

Je državi speljal premoženje?

Prav te dni se Lah spopada z novimi očitki o domnevno škodljivih poslih. Tokrat so vezani na sklad Ceeref, prek katerega obvladuje nepremičninski portfelj. Med zadnjimi projekti, ki jih je financiral sklad, je stanovanjska soseska na Drenovem Griču pri Vrhniki.

V lastniški strukturi sklada pa se zdaj dogajajo premiki, v katerih nekateri bližnji opazovalci vidijo sume oškodovanja.

Lah je Ceeref, prek katerega financira gradnjo nepremičnin po Sloveniji, obvladoval prek finančnega holdinga KS naložbe in njegove odvisne družbe G.I. Dakota Investments. Ta pa je z dvema posloma, v avgustu lani in februarju letos, slabih 22 odstotkov podjetja Ceeref prenesla na Lahovo švicarsko podjetje Gabbiano Asset management, ki je tudi posredni lastnik KS naložb. Februarja letos se je nato začel postopek prostovoljne likvidacije G.I. Dakota Investments.

Prodaja delnic Ceerefa pa je zmotila državno Kapitalsko družbo (Kad), ki je 7,73-odstotna lastnica KS naložb. Kad, ki ga vodi Bachtiar Djalil, je v zahtevi za dopolnitev dnevnega reda prihajajoče decembrske skupščine KS naložb navedel, da zahteva razkritje pogodb o prodaji deležev ter cenitvenih poročil. Zahteva tudi imenovanje posebnega revizorja, ki bo presojal ustreznost oziroma protipravnost odločitve.

Kot namreč ugotavlja Kad, "obstaja sum, da je prišlo pri sklepanju teh poslov do nepoštenosti in negospodarnih ravnanj, in sicer med osebami, ki so povezane z večinskim delničarjem KS naložbe". Če to drži, so bile oškodovane KS naložbe, a tudi država kot njihov manjšinski lastnik.

Nezadovoljen sopotnik države v elektrodistribucijah

Igor Lah je prek Kalantie Limited tudi največji mali delničar v sicer večinsko državnih elektrodistribucijskih podjetjih.

Tu je že leta nezadovoljen zaradi premajhnih donosov, saj elektrodistribucije izplačujejo nizke dividende. Zadnja leta je na skupščinah elektrodistribucij vsaka odločitev o izplačilu dividend pospremljena z napovedjo Kalantie Limited, da bo vložila izpodbojno tožbo.

Portal N1 je letos poročal, da naj bi vlada Roberta Goloba snovala izplačilo malih delničarjev elektrodistribucij, za kar ima v proračunu rezerviranih 185 milijonov evrov. Prav ta teden je upravljalec državnega premoženja Slovenski državni holding (SDH) začel zbirati ponudbe malih delničarjev, da bi kupil njihove delnice. Če bo do tega prišlo, bo največji prejemnik proračunskega denarja prav Lahovo podjetje.

Zbiratelj, somelje, jadralec

Kot že omenjeno, pa se Lah v medijih največ pojavlja kot zbiratelj umetnin, po pisanju Dela ima največjo zbirko pri nas. 

Tudi tu ga, kot je dejal pred leti, zanimata ekonomska logika in finančna korist. "Kupujem najboljša dela, tista, ki bodo imela čez deset let še višjo vrednost," je dejal nekoč.

Prihodnje leto pod Blejskim gradom odpira muzej sodobne umetnosti Lah Contemporary, v katerem bodo na ogled dela svetovno znanih umetnikov, ki jih že tri desetletja zbirata z ženo Mojco Lah.

Gradnja muzeja bo stala približno 25 milijonov evrov, zakonca Lah pa sta se za gradnjo odločila, ker sta iskala dom za svojo zbirko, v kateri je že okoli 800 del.

V svoji predstavitvi na spletni strani muzeja Lah omenja še, da je somelje in jadralec.