Na trg dela vstopajo “nemogoči zoomerji”, ki si ne želijo več delati samo za denar

Generacija Z, ki trenutno vstopa na trg dela, velja za zelo zahtevno. Zoomerji, za katere se uporablja izraz za mlade, rojene med leti 1995 in 2012, si namreč ne želijo več delati samo za denar, ugotavljajo različne raziskave. 

Prioritete generacije so drugje, saj je v drugem tisočletju odraščajoče otroke zaznamovala tehnologija, kot je razvoj mobilnih telefonov in prenosnih računalnikov, ter epidemija covida-19. 

“Zaradi epidemije so bili prva generacija, ki se je zaposlila na daljavo, se izobraževala na daljavo, del generacije pa je zaradi epidemije tudi izgubil službo,” je na pogovoru Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani opisala predavateljica Vesna Loborec z Biotehničnega centra Ljubljana. “Poleg digitalizacije so bili pri prevzemanju vrednot ključni tudi helikopterski starši, ki so jih vselej nadzorovali.”

Zdaj, ko predstavniki generacije Z stopajo na trg dela opremljeni z novimi in za ustaljeni sistem nekoliko nenavadnimi pričakovanji. “Zanje bi bilo idealno, če bi lahko delali kot digitalni nomadi,” je izpostavila Loborec. Seveda pa to z vidika delodajalca ni vedno mogoče. Kako bi se mladim lahko približali na druge, preprostejše, a še vedno učinkovite načine? 

“Mladi želijo takoj vedeti, kakšna je plača” 

Generacija Z ceni odprt tip komunikacije in ji ni težko povedati, kaj si misli. Od delodajalca pričakuje podobno, je dejala Jana Lenart Benedik s Kariernega centra EF. “Mladi želijo takoj vedeti, kakšna je plača, če bodo dobili tudi službeni računalnik in telefon. To ni slabo. Želijo transparentnost v informacijah in da se to, kar podjetje prodaja, tudi živi.”    

Čeprav se o transparentnosti trenutno med podjetji veliko govori, pa ta še ni čisto prenesena v prakso, ugotavlja predstavnica generacije Z in zaposlena pri Adidasu Julija Horvat Zeilhofer. Poudarila je, da je transparentnost koristna tudi za delodajalce, saj omogoči uskladitev želja in zahtev med delavcem in podjetjem. 

Ni jim težko reči: “Adijo, grem drugam”  

Podjetja se morajo kot iskalci nove delovne sile zavedati, da je mladih malo, ponudb za delo pa veliko, pove strokovna vodja na e-Študentskem Servisu Vesna Miloševič Zupančič in predstavi podatke Sursa.

Leta 1991 so mladi, stari med 15 in 29 let pomeni 22,5 odstotka celotne populacije v naši državi. Lani je bil ta delež 15-odstoten.  Mladi so zato pri iskanju zaposlitve lahko veliko bolj izbirčni od podjetij, ki iščejo nove sodelavce. A četudi se mladi odločijo podpisati pogodbo o zaposlitvi to ne pomeni, da je niso pripravljeni prekiniti.

“Če generacija Z ni zadovoljna, ji ni težko reči: ‘Adijo, grem drugam!’” Situacija se bo po napovedih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) še poslabšala, saj bo razpoložljive delovne sile vedno manj. 

Služba ni več na prvem mestu  

“Včasih se je prosti čas prilagajal delu, danes je obratno,” je drugo spremembo pri mladih iskalcih zaposlitve izpostavila Loborec. “Mladi bi zjutraj delali, opoldne bi šli v primeru lepega vremena na Šmarno goro, popoldne pa spet za krajši čas v službo,” pa je ponazorila Miloševič Zupančič.  Če delodajalec razume, da je prosti čas mladim vse bolj pomemben in se temu prilagodi, jim bo bolj zanimiv, sta se strinjali.  

Horvat Zeilhofer je ob tem predlagala, da se mladim pride nasproti s krajšim delovnim časom ali možnostjo (občasnega) dela od doma. Pozdravljajo tudi možnost daljše odsotnosti. 

Včasih se je prosti čas prilagajal delu, danes je obratno.

– Vesna Loborec, Biotehniška fakulteta v Ljubljani.

“Res želijo, da se jih pošlje na seminar”  

Predstavnikom generacije Z so pomembna tudi različna izobraževanja. Če jim podjetje ob podpisu pogodbe o zaposlitvi obljubi, da bodo med delom lahko izpopolnili svoja znanja, bodo to pozneje od delodajalca tudi pričakovali. “Oni si res želijo, da se jih pošlje na seminar,” je dejala Miloševič Zupančič.    

Prav tako mladi ob začetku dela cenijo, če jim podjetje dodeli mentorja in uredi uvajanje na delovnem mestu. Želijo si točnih navodil in razlage, ki stojijo za pravili, saj s tem svoje delo bolje razumejo.   

Večina generacije Z si želi opravljati delo, ob katerem se dobro počuti in je družbeno odgovorno. Tako kot ostale generacije pa stremi k uspešnosti. Mlade zato lahko spodbudite z napredovanji. 

Pomembna jim je pohvala

Horvat Zeilhofer je prepričana, da k odnosu z mladimi zaposlenimi pripomorejo nagrade in pohvale za dobro opravljeno delo, pa tudi sam trud. “Želijo si nagrade v obliki bonusov in ne pink-ponk miz v pisarnah,” je povedala. 

Mladi si želijo nagrade v obliki bonusov in ne pink-ponk miz v pisarnah.

Julija Horvat Zeilhofer, Adidas

Veliko šteje okoljska ozaveščenost 

Mlajši generaciji je pomemben tudi odnos podjetja do okolja. “Zanima jih, ali se lahko v službo vozijo s kolesom, ali ima podjetje možnost polnjenja električnih vozil,” je s primerom ponazorila Miloševič Zupančič.    

Ob pregledu prostih del mlade prav tako zanima, ali je v bližini podjetja gostinski obrat z možnostjo veganske ali vegetarijanske prehrane in ali je podjetje okoljsko ozaveščeno.    

“Pri trajnosti opažam dve plati,” je kot predstavnica generacije izpostavila Horvat Zeilhofer. “Najprej je vidik pomemben ob iskanju zaposlitve, nato pa tudi, ko si že na delovnem mestu,” je dejala, a kljub temu priznala, da stopnja ozaveščenosti podjetja na lestvici prioritet včasih nekoliko pade.  

“Želijo si cel kup stvari, delodajalci so pod stresom”  

Horvat Zeilhofer je obenem poudarila, da je v trenutnih razmerah težko tudi delodajalcem. “Ker mladi želijo cel kup stvari, so zaposlovalci pod stresom.” Zahteve mladih, ki vstopajo na trg dela, ne morejo iz danes na jutri spremeniti že dobro ustaljenega načina dela.  

Prav tako bi se mladim morali prilagoditi drugim zaposlenim v podjetju. Predstavnikom generacij X in Y se včasih zdi, da so zahteve mladih prevelike. “Postavite se v kožo nekoga, ki je 40 let garal za službo, se v dobri veri vsemu odrekel, potem pa pride nekdo, ki oddela osem ur in gre takoj domov. Kaj to naredi človeku,” plat starejših sodelavcev izpostavlja Aleksić.

Poleg tega nimajo vsa podjetja enakih možnosti. V transportu in gradbeništvu delo od doma ni mogoče, so poudarile udeleženke pogovora in se vprašale: Bi morala podjetja na svoj račun prevoznikom tovornjakov omogočati proste dni za ogled mest? Bi jih v podpis pogodbe lahko prepričala z novim modelom kamiona? S plačano nočitvijo v hotelu v središču mesta? 

Kako se prilagajajo v Krki?

Kako se prilagajajo na mlajše zaposlene, smo vprašali podjetje Krka, kjer je bilo decembra 2022 zaposlenih 11.598 ljudi. Direktorica kadrovskega sektorja Dora Gorenc je dejala, da se v podjetju zavedajo spremenljivega poslovnega okolja in potreb zaposlenih. Pri mladih opažajo, da jim je pomembna možnost strokovnega in osebnega razvoja, zato v podjetju stremijo k tem, da jim nudijo možnost napredovanja.

Karierni razvoj pri mladih spodbujajo tudi s širitvijo na tuje trge. Mladim se približajo že v času šolskih in študijskih let, saj pri njih lahko opravljajo prakso oziroma počitniško delo. Mlade raziskovalce spodbujajo z nagrajevanjem dosežkov, Krkine nagrade podeljujejo že 53 let, je opisala Gorenc.

Perspektivnemu mlademu kadru nudijo štipendiranje in mentorstvo.

Gorenc je izpostavila tudi, da v farmacevtski industriji fleksibilni urniki niso vedno mogoči, saj nekateri določeni procesi zaradi tehnoloških specifik potekajo neprekinjeno vse dni v tednu. Fleksibilne urnike tako omogočajo tam, kjer to dopušča način dela.

GZS: Politika hodi v nasprotno smer kot mladi

Izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček pravi, da se na zbornici zavedajo drugačnih pričakovanj mladih, a da gre politika v nasprotno smer politika. Za primer je podal novelo zakona o delovnih razmerjih, s katero se delodajalci med pogajanji na ekonomsko-socialnem svetu niso povsem strinjali. Večkrat naj bi izpostavili, da je zakonodaja v nasprotju s težnjami mladih.  

“Dejstvo je, da nas oba zakona, ki smo jih v zadnjih dneh sprejeli (ZDR-1 in zakon o evidencah na področju dela) le še oddaljujejo od pričakovanj mladih. Na področjih in delovnih mestih, kjer je to mogoče, na GZS uvajanje večje fleksibilnosti podpiramo, je pa seveda treba upoštevati, da vsa delovna mesta zaradi same narave dela tega ne omogočajo,” je zaključil.