To je milijarder, ki Nasi pomaga znova poleteti na Luno

Kamal Ghaffarian je manj kot 24 ur pred odhodom na Bližnji vzhod in v Južno Korejo na srečanje z vlagatelji našel nekaj časa v svojem urniku. Slekel si je jakno in sedel na stol v svoji pisarni v štirinadstropni stavbi v predmestju Marylanda, ki ne izstopa. Vpraša: “Ste že slišali, da me ljudje kličejo nori Kam?”

Seznam podjetij kot iz znanstvene fantastike

Vprašanje je na mestu. Seznam podjetij, ki jih je ustanovil Ghaffarian, se bere kot strani znanstvenofantastičnega romana. Axiom Space v sodelovanju z ameriško vesoljsko agencijo Nasa gradi prvo komercialno vesoljsko postajo na svetu, poleg tega je zasnovala novo generacijo skafandrov za astronavte. “Ko boste naslednjič videli astronavte hoditi po površju Lune, bodo nosili skafandre podjetja Axiom Space,” dodaja.

Podjetje Intuitive Machines izdeluje lunarne pristajalne naprave in bo januarja, če bo to dopuščalo vreme, poslalo eno na južni pol Lune, kar je le ena od več izstrelitev, ki jih načrtuje in ki bodo odprle pot komercialnim odpravam na Luno.

Družba Quantum Space ustvarja vesoljsko “super avtocesto”, ki bo vesoljskim plovilom pomagala pri polnjenju goriva in potovanju na območju med Zemljo in Luno.

Postati moramo večplanetarna vrsta in biti sposobni odpotovati tudi k drugim zvezdam.

Kamal Ghaffarian

Na domačem planetu pa podjetje X-Energy izdeluje majhne, napredne jedrske reaktorje, ki lahko napajajo vse, od oddaljene vojaške baze do 19 kvadratnih kilometrov velikega kemičnega obrata Dow Chemicals na teksaški obali.

Res noro. Vendar imajo po besedah Ghaffariana vsa ta podjetja skupen cilj. “Postati moramo večplanetarna vrsta in biti sposobni odpotovati tudi k drugim zvezdam. Do takrat pa imamo le en dom, kajne?” pravi in v smehu dodaja: “Če vse skupaj nekako povzamemo, moramo poskrbeti za svoj trenutni dom in najti novega.”

Pogodbe, pogodbe, pogodbe

V vesoljski industriji prevladujejo neverjetno vplivni mogotci, ki vlagajo denar v rakete, roverje in polete v Zemljino krožnico. Vendar je 65-letni Ghaffarian v nasprotju z Elonom Muskom, Jeffom Bezosom in Richardom Bransonom redek primer nekoga, ki je milijarder predvsem zaradi svojega delovanja na področju vesolja, ne pa nekoga, ki se je začel s tem ukvarjati, ko je obogatel.

Ključ do tega uspeha? Kultura, kultura, kultura, pravi. Toda v 546 milijard dolarjev vrednem poslu, ki ga po podatkih neprofitne organizacije Space Foundation še vedno vodi ameriška vlada, so to pravzaprav pogodbe, pogodbe, pogodbe.

“V tekmi za pridobivanje dolarjev od ameriške vlade ni nihče boljši od Kama Ghaffariana,” dodaja J. Clay Sell, izvršni direktor podjetja X-Energy in nekdanji namestnik ministra za energijo.

Stric Sam seveda ni edini igralec v mestu. Ghaffarian že ima tudi obsežen seznam komercialnih strank, med katerimi so zdravstveni sistem Cedars-Sinai (za raziskave matičnih celic v mikro gravitaciji), proizvajalec šampanjca G.H. Mumm (mehurčki, namenjeni okušanju v vesolju) in japonski konglomerat Mitsui, ki prav tako sodeluje z družbo Axiom Space.

Tu so še tuje vlade, kot sta kanadska in vlada Savdske Arabije, ter posamezniki, ki bodo za dostop do vesolja plačali. Podjetje Axiom Space je z Muskovim SpaceX aprila 2022 in maja lani že izvedlo dva uspešna, povsem zasebna poleta s posadko na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Axiom Space zatrjuje, da si je od avgusta naprej zagotovilo za več kot 2,2 milijarde dolarjev (okoli dve milijardi evrov) pogodb s strankami.

Vlagatelji si podajajo kljuke, vrednosti podjetij gredo v milijarde

To je Ghaffarianu pomagalo pridobiti vlagatelje. Avgusta je Axiom Space zbral dodatnih 350 milijonov dolarjev (dobrih 310 milijonov evrov) v krogu financiranja, ki sta ga vodila savdsko-arabski Aljazira Capital in južnokorejska farmacevtska družba Boryung. Po podatkih še enega podpornika, ARK Invest, je vrednost podjetja ocenjena na 2,1 milijarde dolarjev (okoli 1,9 milijarde evrov).

Isti mesec je Intuitive Machines, ki od februarja kotira na borzi Nasdaq, pridobilo 20 milijonov dolarjev (okoli 18 milijonov evrov), s čimer je okrepilo svoje finance po težavnem začetku, ki ga je doživelo kot javno podjetje.

Forbes Ghaffarianovo premoženje ocenjuje na 2,2 milijarde dolarjev.

Podjetje X-Energy, ki ima med svojimi vlagatelji podjetje Dow Chemical in Ares Management, je bilo septembra ocenjeno na približno 1,1 milijarde dolarjev (blizu milijardo evrov).

Najnovejši in najmanjši del njegovega premoženja je Quantum Space, ki je decembra lani zbral 15 milijonov dolarjev (okoli 13,5 milijona evrov). Forbes ocenjuje, da je Ghaffarian skupaj »težek« 2,2 milijarde dolarjev, predvsem zaradi deležev v svojih vesoljskih in jedrskih zagonskih podjetjih.

Ni slabo za iranskega priseljenca, ki je leta 1976 priletel v Washington z dva tisoč dolarji v žepu, ki mu jih je za študij posodil stric.

Manj znan kot Musk in Bezos, a enako drzen

“Ljudje imajo pred očmi Bezosa, Muska in Bransona – in to upravičeno,” pravi Chris Stott, ustanovitelj in izvršni direktor Lonestar Data Holdingsa, ki sodeluje z Intuitive Machines pri shranjevanju podatkov na Luninem površju. “Na ta seznam bi morali uvrstiti tudi Kama Ghaffariana, saj počne enako velike stvari in je precej pameten, ker izkorišča vse, kar počneta Jeff in Elon.”

Ghaffarian je v primerjavi z Muskom in Bezosom, ki vlagata milijarde dolarjev, morda le asteroid v veliki galaksiji. Vendar sta ta dva mogotca v njegovih očeh prej partnerja kot tekmeca. “Elona in Gwynneja Shotwella (predsednika družbe SpaceX) zelo spoštujem. Sta izjemna prijatelja. Jeff Bezos prav tako,” pravi.

Tako kot omenjeni bolj znani vesoljski podjetniki ima tudi Ghaffarian drzne načrte. Neposredni cilj izgradnje prve komercialne vesoljske postaje in lunarnih modulov je znižanje stroškov vstopa v vesolje, podobno kot so rakete SpaceX za večkratno uporabo pocenile, olajšale in pospešile odprave.

Pomislite na napovedani film Toma Cruisa, ki bo posnet na dejanski vesoljski postaji, ali na razvoj zdravil pri ničelni težnosti. Pri uresničitvi obojega pomagajo Ghaffarianova podjetja.

Sanje o nezemeljskih svetovih

Vendar je to šele začetek. Ghaffarian pravi, da je dolgoročno naša končna usoda, da človeška rasa postane medzvezdna. Prvi korak je nizka zemeljska orbita, torej vesoljska postaja. Nato pa Luna, kjer bodo pristajalne postaje in človeška oporišča. In potem? “Tehnologije, ki nas lahko popeljejo izven našega sončnega sistema,” dodaja.

Ghaffarianove sanje o nezemeljskih svetovih segajo v njegovo otroštvo v starodavnem mestu Isfahan, v Iranu, kjer je rad opazoval zvezde. V noči na 20. julij 1969 se je takrat enajstletnik gnetel okoli črno-belega televizorja pri sosedih in gledal, kako sta Neil Armstrong in Buzz Aldrin kot prva človeka stopila na Luno. “To je bil res prelomni trenutek,” se spominja. “To je v meni sprožilo misel, da je to tisto, kar želim početi.”

Ghaffarian je v ZDA prišel leta 1976 z dva tisoč dolarjev, ki mu jih je stric posodil stric za študij. Ponoči je parkiral avtomobile, da bi odplačal dolg (Foto: Robert Severi/FORBES)

Študij in začetek kariere pri Lockheed

Zadnji ameriški polet na Luno je bil leta 1972. Štiri leta pozneje je Ghaffarian odletel v Washington, da bi študiral na Ameriški katoliški univerzi, za kar mu je stric posodil dva tisoč dolarjev.

Ponoči je parkiral avtomobile v središču Washingtona, da bi odplačal ta dolg, medtem pa je pridobil dvojno diplomo, iz računalništva in inženirstva. Ghaffarian je diplomiral leta 1980 – eno leto po iranski revoluciji – in se nikoli ni ozrl nazaj.

Po koncu študija se je najprej zaposlil v informacijskem podjetju Compucare iz Virginije, obenem pa je nadaljeval študij, diplomiral iz elektronike in pridobil magistrski naziv iz upravljanja informacij.

Ghaffarian se je v vesoljsko industrijo prvič podal leta 1983, ko se je zaposlil pri letalskem velikanu Lockheed, pozneje pa se je preselil v podjetje Ford Aerospace, kjer je še naprej sodeloval pri pogodbah za Naso in zvezno vlado.

Na svojo pot s pisarno v kleti

Nato je leta 1994 s Haroldom Stingerjem, ki ga je spoznal pri Lockheedu, začel svojo poslovno pot. S pomočjo zveznega programa za pomoč podjetjem v lasti pripadnikov manjšin sta ustanovila Stinger Ghaffarian Technologies (SGT). Njuna prva pisarna je bila v Ghaffarianovi kleti.

“Sklenila sva, da bova odprla lastno podjetje, ki se bo ukvarjalo z enako dejavnostjo, v bistvu z delom na osnovi pogodb z vlado, ” pravi. “Zastavil sem hišo in tako zbral 250.000 dolarjev, pa sva začela.”

Zastavil sem hišo in tako zbral 250.000 dolarjev, pa sva začela.

Kamal Ghaffarian

Eden največjih Nasinih pogodbenikov

Do leta 2006 je SGT postal 20. največji pogodbenik za Naso, s sto milijoni dolarjev pogodb za zagotavljanje inženirskih storitev in podpore misijam. Tri leta pozneje je Ghaffarian odkupil Stingerjev delež.

Chris Quilty, ustanovitelj in eden od direktorjev podjetja za raziskave vesoljskega trga Quilty Space, pravi: “Ima znanja in veščine za sklepanje pogodb z vlado. In ker je ta dejavnost v bistvu izključno vladni trg, je to zelo pomembno.” Njegova druga veščina: sposobnost, da veterane iz Nase prepriča, da se mu pridružijo v zasebnem sektorju.

V Ghaffarianovih podjetjih je vsaj 18 nekdanjih zvezdnikov Nase, ki imajo bogate izkušnje z delom za vlado, obenem pa vlagatelje prepričujejo, da lahko uspejo na vse bolj natrpanem trgu.

V Ghaffarianovih podjetjih je vsaj 18 nekdanjih zvezdnikov Nase, ki imajo bogate izkušnje z delom za vlado.

Leta 2013 je skupaj s Stephenom Altemusom – nekdanjim namestnikom direktorja Nasinega vesoljskega centra Johnson v Houstonu, ki je vodil pristanke Apolla na Luni – ustanovil podjetje Intuitive Machines.

Tri leta pozneje je prepričal Michaela Suffredinija, ki je desetletje vodil Nasin program mednarodne vesoljske postaje, da se mu je pridružil pri ustanovitvi podjetja Axiom Space.

“Poklical sem ga in rekel: Kam, edina stvar, ki jo znam narediti, je zgraditi in upravljati vesoljsko postajo,” pravi Suffredini o telefonskem pogovoru z Ghaffarianom kmalu po odhodu iz Nase.

“Rekel je: Prav, bom razmislil. Naslednji dan je poklical nazaj in rekel: Zgradimo vesoljsko postajo,” pripoveduje Suffredini.

“To je očitno njegova konkurenčna prednost,” pravi Kurt Scherer, vodilni partner v investicijskem podjetju C5 Capital v Washingtonu, ki je investiral tako v Axiom Space kot tudi v njegovo podjetje za jedrske reaktorje X-Energy, ki ga je Ghaffarian ustanovil leta 2009.

Od izdelave vesoljskih skafandrov do komercialnega lunarnega programa

Ghaffarianova uspešnost pri pridobivanju naročil od agencije NASA – sam trdi, da je bil SGT pri tem uspešen 80-odstotno, medtem ko je povprečje v panogi pod 50 odstotki – je pomagala družbama Axiom Space in Intuitive Machines pridobiti pomembne pogodbe, od izdelave vesoljskih skafandrov do komercialnega lunarnega programa.

“Ta sposobnost, da se prijavimo na razpise in uspemo, je naša skrivnostna začimba,” dodaja.

Ta sposobnost, da se prijavimo na razpise in uspemo, je naša skrivnostna začimba.

Kamal Ghaffarian

Tudi podjetje X-Energy je dejavno v vesolju. Lani je v navezi s prav tako njegovim podjetjem Intuitive Machines dobilo pet milijonov dolarjev (4,5 milijona evrov) vredno naročilo Nase in ministrstva za energijo za zasnovo prenosnega jedrskega reaktorja za na Lunino površje.

Vsi ti projekti zahtevajo naložbe. Zato je Ghaffarian leta 2018 podjetje SGT za 355 milijonov dolarjev prodal družbi KBR, s čimer je pridobil denar, da je lahko nadaljeval s svojimi drugimi podvigi.

“Včasih pomislim, da ga morda ne bi smel prodati, saj je bilo SGT podjetje z neverjetnim denarnim tokom. Toda to so tehnološka podjetja,” pravi in pri tem omeni Axiom Space, Intuitive Machines in X-Energy. “Vanje je treba vložiti veliko denarja.”

Trenutek resnice na borzi

Financiranje podvigov v vesolju s semenskim kapitalom je mogoče le do neke mere, Ghaffarianu pa je uspelo prepričati vlagatelje z globokimi žepi, da so dali denar, potreben za zagon teh podjetij.

“Kam je eden redkih ljudi, ki zna videti veliko, drzno in ambiciozno prihodnost ter zna prepričati veliko ljudi, da verjamejo v to vizijo,” pravi Dakin Sloss, ustanovitelj in glavni partner sklada tveganega kapitala Prime Movers Lab, ki je vlagalo v Axiom Space in Quantum Space.

Vlagatelji na borzi pa niso bili tako radodarni kot zasebni podporniki. X-Energy je oktobra, mesec dni po tem, ko je za 42 odstotkov znižalo svoje vrednotenje, prekinilo združitev s Ares Acquisition Corp., ustanovljenim za zbiranje kapitala prek prve javne ponudbe delnic (IPO).

Delnica Intuitive Machines je od nastopa na borzi padla za 70 odstotkov, saj so vlagatelji pri svojih odločitvah imeli v mislih zamude pri prvem poletu na Luno v izvedbi omenjenega podjetja.

Sprva je bil načrtovan za november, s čimer bi Ghaffarian postal prvi, ki bi Ameriko po letu 1972 pripeljal nazaj na Luno, nato pa je bil zaradi “preobremenjenosti ploščadi” v Cape Canaveralu prestavljen na januar prihodnje leto.

Še eno ameriško podjetje, Astrobotic, ima svoj pristajalni modul, ki naj bi ga izstrelili na božični večer in bi lahko prehiteli Ghaffariana.

Ostra konkurenca

Konkurenca je huda na vseh področjih. V jedrski industriji je podjetje Billa Gatesa TerraPower, ki izdeluje pilotni reaktor, večji od reaktorja X-Energy, leta 2020 istočasno kot Ghaffarianovo podjetje pridobilo pogodbo ameriškega ministrstva za energijo.

Na področju gradnje vesoljskih postaj se bo Axiom Space moral pomeriti tudi z Bezosovim Blue Origin in Sierro Space, ki sta jo ustanovila milijarderja Eren in Fatih Ozmen, ter industrijskima titanoma Lockheed Martin in Northrop Grumman.

Zadnja dva sodelujeta z Voyager Space iz Denverja in drugimi zagonskimi podjetji, vključno z Vast kriptomilijarderja Jeda McCaleba.

Poleg Astrobotica in Blue Origina pa drugo misijo na Luno leta 2024 načrtuje tudi japonski start up iSpace, potem ko je njegov prvi pristajalnik aprila lani zaradi napake v programski opremi strmoglavil na Lunino površje.

Ghaffariana to ne skrbi, saj si predstavlja prihodnost, v kateri bo na voljo več kot dovolj posla za številne proizvajalce majhnih jedrskih reaktorjev, vesoljskih postaj in za podjetja za prevoz tovora na Luno.

“Konkurenca je zdrava. Zaradi nje si bolj ustvarjalen in inovativen,” pravi. Njegovi vlagatelji se s tem strinjajo. Scherer iz C5 Capital dodaja: “Želimo spodbujati tekmece, saj gre za trg, ki bo samo še rasel.”

Bližnji in daljni načrti

Najambicioznejši Ghaffarianov projekt je Inštitut za brezmejno vesolje, neprofitna organizacija, za katero pravi, da jo je zasnoval, ko je doma meditiral in razmišljal o vesolju. Ob tem dodaja, da ga ženeta njegova duhovnost in zaupanje v boga.

Prvi del nove vesoljske postaje naj bi se na Mednarodno vesoljsko postajo priključil leta 2026.

Inštitut ima sedež v Houstonu in ga prav tako vodijo Nasini veterani. Sodeluje s šolami in univerzami ter financira raziskave tehnologij, ki bi nekoč lahko omogočile medzvezdna potovanja, od vesoljskih plovil na fuzijski pogon (teoretično mogoče, a še daleč do uresničljivega) do drugih vesoljskih pogonov, črvin in skokov v nadprostor s pomočjo tako imenovanega space warpa (še vedno povsem konceptualno).

Če se bo kaj od omenjenega uresničilo, Ghaffarian verjetno tega ne bo doživel, vendar pa si zamišlja bližnjo prihodnost, v kateri bodo ljudje stalno živeli na vesoljski postaji in na Luni.

Naslednji korak v tej viziji je izstrelitev plovila podjetja Intuitive Machines na Luno januarja prihodnje leto. Sledila bo naslednja izstrelitev družbe Axiom Space, odprava z astronavti, ki je prav tako načrtovana za začetek prihodnjega leta.

Prvi del nove vesoljske postaje naj bi se na Mednarodno vesoljsko postajo ISS priključil leta 2026 (Axiom Space je edini, ki lahko tja priključi svoje module), celotna struktura pa bo začela delovati do leta 2031, ko bodo ISS upokojili.

“Upam, da bomo čez deset, petnajst, dvajset let imeli vesoljsko mesto, kraj, kamor bodo ljudje lahko dejansko odšli in živeli,” pravi. “To bi bil za človeštvo res lep gradnik za nadaljnje raziskovanje vesolja.”

Ghaffariana za gradnjo vesoljske postaje in lunarnih pristajalnikov nikoli ni motivirala le želja po tem, da bi obogatel, čeprav je z naložbami vanje zelo obogatel.

“Nisem hotel biti najbogatejši človek na pokopališču in nisem želel, da bi bilo moje življenje namenjeno samo ustvarjanju še več denarja,” pravi, ko omenja prodajo svojega prvega podjetja. “Želel sem, da bi bilo moje življenje bolj namenjeno temu, da spremenim svet na bolje.”

Avtor članka je Giacomo Tognini.