Hrvatica, ki je slikanje spremenila v posel

Tapeta Žitna polja hrvaškega podjetja Studijo Wallart je pred dvema tednoma v Milanu osvojila nagrado Archiproducts Design. Dizajn s podpisom Josipe Maras je že tretje leto zapored med zmagovalci tega prestižnega izbora oblikovalskih rešitev za opremo notranjih prostorov.

Obenem je to tudi potrdilo, da se je podjetniški podvig para iz Zagreba izplačal, prav tako zadnja naložba, vredna 1,2 milijona evrov.

Poslovni začetki z ilustracijami

Ustanoviteljica in direktorica podjetja Studijo Wallart Josipa Maras se je dolga leta ukvarjala s slikarstvom in je želela to tudi nadaljevati, čeprav se je zavedala, da ni veliko možnosti, da bi od tega živela. Prve poslovne korake je naredila, ko je prodajala domiselne ilustracije pod imenom Marastracije, prav te pa so jo pripeljale v svet zidnih tapet.

“Za neki projekt sem morala narisati veliko ilustracij. Ena od njih, za katero sem se zelo potrudila, nikakor ni bila dobro videti na zidu, a se ji nisem hotela odpovedati. Z uporabo programa Photoshop sem spremenila njeno velikost, tako da je prekrivala vso steno. To je spremenilo celoten prostor in takrat se je zgodil ‘aha trenutek’. Dojela sem, da je to mesto, kjer lahko svoje slikarstvo prenesem v nekaj, kar bo vsem vidno in otipljivo. Od tega trenutka do zagona posla je minilo sedem dni. Takoj sem se vrgla na delo,” je za Forbes Hrvaška povedala Maras.

“Videla sem priložnost zase, ker sem vedela, da tega nihče ne dela,” je dejala grafična oblikovalka, ki je posel s tapetami začela leta 2018. Takoj se ji je odprlo in že drugi teden poslovanja je zaposlila prvega delavca. Pri tem ji je, kot je pojasnila, veliko pomagalo, da je bila že pet let navzoča na trgu z Mastracijami, da je v tem času dobila veliko podporo medijev, nabrala pa je tudi sledilce na Instagramu in Facebooku.

Naložba 1,2 milijona evrov

Njen poslovni podvig je v času pandemije covida-19 prerasel v družinsko podjetje. Pridružil se ji je mož Goran, ki je do takrat delal kot naftni inženir, in odprla sta proizvodni obrat.

“Ko sem začela posel s tapetami, sem pripravila dizajn in sodelovala s tiskarnami, ki so to tiskale. Ko je posel rasel, na Hrvaškem nisem mogla najti kakovosti, ki smo jo hoteli zagotoviti. Med pandemijo je mož začel delati z mano. Sklenila sva kupiti stroje, ki so stali 200.000 evrov, in odpreti svojo tiskarno. Dojela sva namreč, da če tega ne bova naredila, ne bova mogla osvojiti večjega trga. To je bila mukotrpna izkušnja, sledili so meseci krvi in znoja. Tiskalnik sva menjala petkrat,” se spominja Maras.

Studijo Wallart danes zaposluje devet ljudi, po zaslugi naložbe v višini 1,2 milijona evrov jima je uspelo kreativne pisarne, proizvodnjo in razstavne prostore združiti pod isto streho. Družina Maras je nov poslovni kompleks poimenovala Studijo Boutique Factory.

Z nagradami v svet

To je zdaj sedež podjetja, niso več najemniki prostorov, posel pa jim raste. Po podatkih finančne agencije Fina so lani ustvarili skoraj 570.000 evrov prihodkov in 174.000 evrov dobička.

V primerjavi z letom 2021 so se prihodki in dobiček povečali za več kot sto odstotkov. Za del te rasti se morajo zahvaliti sejmom in nagradam, ki so jim odprli pot na tuje trge. Čeprav večino prodaje ustvarijo na Hrvaškem, so do zdaj svoje izdelke izvozili v 20 držav.

“Šele po zagonu lastne proizvodnje smo se začeli udeleževati sejmov. Do takrat nismo imeli kaj iskati tam,” je brez okolišenja povedala Maras. “Ko pridemo na sejem v Londonu, do nas pridejo ljudje, ki delajo v Grčiji, Turčiji, Dubaju. Dobili smo tudi nekaj mednarodnih nagrad in po tem nas je nekako sprejel ves svet,” je dodala.

Prebujanje tržišča na Hrvaškem

Studijo Wallart je pred dvema tednoma dobil še eno pomembno nagrado. Njegovo tapeto Žitna polja so na tekmovanju v oblikovanju Archiproducts Design Awards v Milanu razglasili za najlepšo zaključno oblogo. To se je zgodilo že tretjič zapored. V prejšnjih dveh letih so s tem naslovom okronali tapeti Oljčnik in Marmorni cvet.

“Žitna polja so simbol dela, skupnosti in plodnosti slavonskih polj ter boja in vztrajnosti hrvaškega človeka,” je Maras opisala motiv najnovejše zmagovalne tapete Studija Wallart. Tapete je v Milanu ocenjevala žirija, v kateri je bilo 40 strokovnjakov za arhitekturo in oblikovanje z vsega sveta. Kriteriji, po katerih so ocenjevali, so bili koncept, dizajn, vrednost blagovne znamke, inovativnost, estetika, semantika, funkcionalnost in trajnost izdelka.

Z novo tehnologijo izdelave in kakovostnimi materiali Studiju Wallart ni bilo posebej težko osvojiti žirije. “Vsaka naša tapeta je naslikana z roko,” je ponosna ustanoviteljica podjetja.

Na Hrvaškem ustvarili trg

Trg tapet na Hrvaškem se je prebudil. Maras je pripovedovala, kako so stvari premaknili prav oni s Studijem Wallart in kako so dobaviteljem odprli nov trg. “Ko sem začela izdelovati tapete, ni obstajalo nobeno podjetje, ki bi to počelo, najti nisem mogla niti polagalcev tapet, ki bi to znali namestiti. S težavo sem našla enega, ki je bil takrat ves čas brez dela.

Poleg tega nisem mogla nabaviti materiala za izdelavo tapet, ker na Hrvaško do takrat nihče ni uvozil niti ene role tega materiala. Od takšnih razmer smo prišli do točke, ko so nas nedavno klicali iz tovarne, ki proizvaja te materiale, da bi se nam zahvalili, ker smo jim odprli nov trg, ki v mnogih sosednjih državah, na primer v Srbiji, še ne obstaja. Trg na Hrvaškem je zdaj ogromen. Tiskarne na veliko najemajo grafike, da jim rišejo tapete.”

Čeprav je konkurence vse več, se v Studiju Wallmart ne ukvarjajo s tem. “Ponujamo umetniško vrednost. Kaj ponujajo drugi, niti ne gledam. Ne utrujam se s tem,” je zatrdila podjetnica.

Od prvih strahov do dobrega občutka

Ne skriva, da je za njo zahtevno obdobje. Podjetništvo se ji je zgodilo v istem času kot materinstvo. Prav tako je bilo treba najti rešitev za inflacijske pritiske in spreminjanje cen papirja in drugih materialov.

Treba je bilo tudi zagnati proizvodnjo. To je bil še posebej velik izziv, glede na to, da ni bilo serviserjev, ki bi bili seznanjeni z najnovejšim krikom tehnologije, ki so ga uvedli v svoji tovarni. “Kakršenkoli problem se je že pojavil, nismo imeli kadra, ki bi ga lahko rešil. Serviserji so se učili od nas,” se je smejala Maras.

Vendar ji takrat ni bilo do smeha. Obsežne naložbe v projekte, kot je Studijo Boutique Factory, so zahtevne tako fizično kot čustveno in psihično. “Treba se je bilo soočiti tudi z lastnimi strahovi, kar je mogoče največji izziv,” je bila iskrena naša sogovornica.

Dodala je, da se je med odraščanjem v Hercegovini nagledala propadanja velikih naložb, vendar ne misli več, da se bo to zgodilo tudi njej.

“Zdaj me nič več ne skrbi. Še vedno ni nič izključeno, vendar imam dober občutek. Imam velike sanje in ljudi, s katerimi to lahko postane resničnost,” je pozitivna Maras. Dodala je, da so bile njene velike sanje tudi to, kar se ji dogaja danes.

Avtorica članka je Nikolina Oršulić, Forbes Hrvaška.