Malo tveganj za oskrbo, cena pa lahko niha

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pričakujejo, da bo oskrba s plinom to zimo kljub nadaljnjim geopolitičnim tveganjem, ki lahko vplivajo na tokove v Evropo, stabilna.

“Evropski plinski trg je z odmikom od ruskega plina izgubil del fleksibilnosti, ki pa se nadomešča pretežno z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG) in skladišči. Glede na polna skladišča je bojazen za težavno oskrbo manjša,” pravijo.

Plinska skladišča po Evropi se zadnjih 14 dni praznijo, a so še vedno 98,4-odstotno napolnjena, dobave LNG pa so zadnje tedne presegale zmožnosti Evrope, zato so ladjarji nekatere pošiljke celo preusmerjali drugam.

Zabrisano poreklo

Vojna v Ukrajini in sankcije proti Rusiji so zadnje leto sicer močno spremenile plinske tokove po Evropi – tudi do Slovenije.

Mesečna statistika uvoza zemeljskega plina kaže, da smo lani neposredno iz Rusije uvozili 42 odstotkov količin plina, še 28 odstotkov iz Avstrije, 11 odstotkov pa iz Italije.

Letos so se ruske količine močno zmanjšale, in sicer v prvih osmih mesecih na le dva odstotka vsega uvoza plina. Mesečni pregled kaže, da je zadnji ruski plin k nam pritekel aprila.

Medtem pa je avstrijski delež zrasel na 51 odstotkov, italijanski na 34 odstotkov. Tudi v avstrijskem deležu pa je veliko ruskega plina. “Slovenski trgovci oziroma dobavitelji veliko večino zemeljskega plina res kupijo na plinskem vozlišču v Avstriji, vendar je znano, da je na tem vozlišču prevladoval plin, ki je tja prispel iz Rusije,” je v letos poleti objavljenem poročilu zapisala Agencija RS za energijo.

Slovenska odvisnost od ruskega plina je zato višja od statistične, ki je – kot omenjeno – od maja na ničli.

Tveganje ruske prekinitve

Verjetno je nadaljnja odvisnost od ruskih dobav tudi razlog, zakaj ima Slovenija še vedno aktivirano stopnjo zgodnjega opozarjanja.

Inštitut Bruegel, ki od začetka energetske krize podrobno spremlja plinski trg v Evropi, je oktobra ocenil, da bi Slovenija poleg Avstrije in Slovaške najbolj čutila popolno prekinitev dobav ruskega plina prek Ukrajine, saj naj bi po tej poti dobila 30 odstotkov plina.

A inštitut navaja, da imajo države, ki se oskrbujejo prek ukrajinske poti – poleg omenjenih še Madžarska in Hrvaška – zadostne količine plina v skladiščih, da lahko vsaj hipotetično zimo prebrodijo brez težav.

Nihanje cene

Na ministrstvu pa opozarjajo na možna nadaljnja nihanja cene. Do teh lahko, kot pravijo, pride “ob večji porabi plina ali ob morebitnih tehničnih prekinitvah dobavnih poti”.

Cena na avstrijskem plinskem vozlišču za dobave v decembru in tudi za letne pogodbe za prihodnje leto se trenutno giblje pri okoli 45 evrih za megavatno uro (MWh). To je približno dvakratnik dolgoročnega povprečja pred energetsko krizo.

Medtem ko kratkoročnih nihanj cene gospodinjstva ne bi občutila, saj trgovci plin zakupujejo vnaprej in z novim letom napovedujejo pocenitve, je to lahko težava za energetsko intenzivno industrijo, ki praviloma zakupi le del količin.

Težavno iskanje alternativ

Da bi zmanjšala odvisnost od ruskega plina, je Slovenija že lani sklenila pogodbo z alžirskim dobaviteljem Sonatrachom. Ko sta Geoplin in Sonatrach podpisovala triletno pogodbo o dobavi plina, ki pokriva tretjino naših letnih potreb, je minister Bojan Kumer dejal, da si Slovenija želi še več dobav iz Alžirije, a pogodba do danes ni sklenjena.

“Lahko povemo, da načeloma obstaja obojestranski interes za nadaljnje sodelovanje med Geoplinom in Sonatrachom, pogovori še potekajo,” so nam povedali v Geoplinu, medtem ko so nam z ministrstva sporočili le, da bi morebitno povečanje dobav iz Alžirije izboljšalo uravnoteženost portfelja dobaviteljev.

V Geoplinu so zelo skrivnostni o morebitnih drugih pogodbah z dobavitelji iz drugih smeri. Ves čas ponavljajo le, da “intenzivno izvajajo vse aktivnosti za nadaljnjo diverzifikacijo dobavnih virov in poti zemeljskega plina”.

Znano je, da si trgovec prizadeva za nakup LNG na bližnjih terminalih v Italiji in na Hrvaškem. Predvsem pri uvozu s Hrvaške pa so med drugim problem infrastrukturne omejitve, saj ima plinovod majhne zmogljivosti.

Dodatne možnosti naj bi odprla tudi načrtovana plinska povezava z Madžarsko, za katero pa tako naša kot madžarska stran še iščeta vire financiranja.