Poslanci potrdili proračuna ob polni uskladitvi transferjev

Državni zbor (DZ) je potrdil državna proračuna za prihodnji dve leti.

Ta za sanacijo po avgustovski ujmi skupaj določata 1,6 milijarde evrov sredstev. Celotni odhodki se bodo prihodnje leto povzpeli na 16,2 milijarde evrov in se nato leta 2025 nekoliko znižali, poroča STA.

Primanjkljaj bo leta 2024 presegel tri odstotke BDP, v celoti se bodo uskladili tudi socialni transferji.

Zaradi zagotavljanja sredstev za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov je morala vlada načrte prilagoditi, med drugim je vsem proračunskim uporabnikom naložila znižanje že lani določene porabe za leto 2024 za štiri odstotke. “Vseeno sta razvojno naravnana, državljanom zagotavljata ohranjanje blaginje, državi pa zagotavljata razvoj,” je v torek poslancem o proračunih povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec.

Dodala je, da je bila njuna priprava zahtevna, saj bodo po štirih letih odsotnosti prihodnje leto v EU spet začela veljati fiskalna pravila.

Boštjančič: proračuna odražata nujni odziv na poplave

Proračun za leto 2024 je DZ sprejel že novembra lani, z zdaj potrjenimi spremembami pa se poraba povečuje za 720 milijonov evrov na 16,2 milijarde evrov. Prihodkov naj bi se v državno blagajno steklo 14 milijard evrov. Proračunski primanjkljaj bo tako znašal 2,2 milijarde evrov oz. 3,3 odstotka BDP.

Za leto 2025 pa je načrtovanih 14,6 milijarde evrov prihodkov in 15,8 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi se znižal na 1,3 milijarde evrov, kar predstavlja 1,8 odstotka BDP.

Finančni minister Klemen Boštjančič je oktobra ob predstavitvi teh načrtov poslancem dejal, da proračuna odražata nujni odziv na odpravljanje posledic katastrofalnih poplav, obenem pa ponujata priložnost za nadaljnji razvoj države. Vlada je morala pri njuni pripravi poleg poplav upoštevati tudi negotove makroekonomske razmere, ki izhajajo iz dogajanja po svetu in povišane inflacije.

Vseeno vlada ohranja ambiciozen investicijski načrt. Leta 2024 so investicijski izdatki načrtovani v višini 1,2 milijarde evrov, leto pozneje pa v višini 1,4 milijarde evrov. Od tega bo približno tretjina namenjena za naložbe v promet in prometno infrastrukturo, sledijo odhodki za obrambo in zaščito ter za odpravo posledic naravnih nesreč.

Opozicija ostaja kritična

V opoziciji so bili kritični. Opozarjali so na dodatno obremenjevanje podjetij in prebivalcev pod krinko zagotavljanja sredstev za obnovo po poplavah. Menili so tudi, da proračuna nimata vizije. “Kaj je vizija te države, kje so ideje za naslednje generacije, da bodo tu ostajale, se razvijale, imele delovna mesta in si ustvarjale družine?” je v torek vprašal Jernej Vrtovec (NSi).

V koalicijskih strankah so proračunske dokumente hvalili kot pravi odgovor na negotove razmere. Infrastrukturnih projektov, ki so v teku, se ne zaustavlja, je bila zadovoljna Andreja Kert (Svoboda). Proračuna za prihodnji dve leti sta razvojno naravnana, hkrati pa puščata prostor za ukrepanje vlade v primeru morebitne dodatne zaostritve že zdaj izredno zahtevnih razmer, je dodala.

Na vprašanja, kje v obravnavanem dokumentu se odraža njegova razvojna naravnanost, je Boštjančič odgovoril, da v sredstvih za investicije in znanost. “Sredstva za znanost se bodo v štirih letih podvojila, to je tisto, čemur mi pravimo razvojna naravnanost proračuna,” je dejal. Vlada se je sicer po poplavah odločila za linearno znižanje sredstev posameznih proračunskih porabnikov, a kot je dejal, so se nato dogovorili, da na področju znanosti sredstev ne bodo zmanjševali.

Zadolžitev za nekaj več kot 4,6 milijarde evrov

Proračuna spremlja zakon o njunem izvrševanju, v katerem je med drugim zapisano, da se bo leta 2024 država lahko zadolžila za nekaj več kot 4,6 milijarde evrov, leta 2025 pa za nekaj več kot 4,3 milijarde evrov.

Akontacija uskladitve pokojnin se bo opravila že januarja, in sicer v višini 8,2 odstotka. Februarja, ko uskladitev pokojnin določa zakon, se bo nato opravil poračun. Letni dodatek za upokojence, ki se od leta 2018 izplačuje v petih različnih višinah, odvisno od višine pokojnine, pa je določen v razponu od 150 do 460 evrov. Izplačan bo s pokojninami za mesec junij.

Zvišujejo se tudi sredstva za lokalno raven države. Povprečnina za občine bo v skladu z dogovorom z občinskimi združenji prihodnji dve leti znašala 725 evrov na prebivalca. Dodatno bodo občine za pokrivanje višjih stroškov dela pri svojih posrednih uporabnikih proračuna prejele 20 milijonov evrov prihodnje leto in 34 milijonov evrov leta 2025.

Saga o usklajevanju socialnih transferjev

Ponovna uveljavitev fiskalnih pravil in ukrepi za blaženje posledic poplav zahtevajo večjo fiskalno disciplino in dodaten denar, je v sredo povedala Jazbec. Zato se zneski olajšav in davčnih razredov pri dohodnini v letu 2024 ne bodo uskladili.

Enako je vlada predlagala za socialne transferje, a je nato DZ po kar nekaj zapletih, zaradi katerih so sejo večkrat prekinili in medtem preverjali delovanje glasovalnih naprav, sprejel dopolnilo opozicije, da se v celoti uskladijo z inflacijo. Za so danes glasovali prav vsi navzoči poslanci.

Z zakonom se bo poleg tega uredilo financiranje nekaterih izdatkov zdravstvene blagajne. Leta 2024 se bo namreč iz proračuna nakazalo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije 420 milijonov evrov, kar po besedah poslancev opozicije dokazuje, da je bilo preoblikovanje prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek nespametna poteza.

Proračuna sprejeta že v sredo

Da se bo poraba lahko zvišala, kot določata proračuna, je DZ potrdil spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov javnih blagajn za leto 2024. Z njim se poleg zgornje meje odhodkov državnega proračuna zvišujejo tudi dovoljeni obseg izdatkov zdravstvene blagajne in občin ter celotnih javnih financ. Javnofinančni primanjkljaj naj bi znašal 3,8 odstotka BDP.

DZ je proračuna že v sredo sprejel z glasovi poslancev koalicijskih poslanskih skupin ter narodnosti. Pred tem je zavrnil vsa dopolnila, ki so jih pripravili v poslanskih skupinah SDS in NSi, potrdil je le 550.000 evrov dodatnih sredstev za Državno volilno komisijo v letu volitev v Evropski parlament. Danes je potrdil še zakon o njunem izvrševanju.