Kako so baterije v pičlih treh letih porodile štirimilijardno podjetje

Zeleni prehod Tilen Humar 5. decembra, 2023 05.30
featured image

Zgodba grenobelskega izdelovalca baterij za električne avtomobile Verkor, ki se je v dobrih treh letih uvrstil med najbolj vroče start upe na stari celini.

5. decembra, 2023 05.30

Zanimivih start upov v rastoči industriji električnih avtomobilov kar mrgoli. Največ igralcev so v tekmo poslale Združene države Amerike in predvsem Kitajska, ki je obnovljivo energijo označila za enega svojih najpomembnejših razvojnih področij.

Evropa sicer nekoliko zaspala, a se tudi sama zadnje čase vse bolj zaveda pomena rastoče panoge. Ravno tuja konkurenca je razlog za nastanek Verkorja, podjetja, ki naj bi z nizkoogljično proizvodnjo baterij za električne avtomobile oskrbovalo evropski trg. Komaj tri leta staro podjetje je že doseglo status samoroga, torej podjetja z milijardno vrednostjo, ki ni na borzi. Trenutno vrednotenje se po oceni portala Dealroom giblje okoli štiri milijarde evrov.

Za krmilom visoko specializiran kolektiv ustanoviteljev

Verkor, ki je doslej razvijal in testiral, proizvaja pa še ne, je plod naveze treh podpornih institucij, izmed katerih je vsaka prispevala pomoč na svojem področju. Začetni kapital je zagotovil EIT InnoEnergy, odsek za obnovljivo energijo evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, medtem ko je francoski energetski velikan Schneider Electric prispeval znanje vzpostavitve in optimizacije baterijske industrije. Tretji partner je nepremičninski vlagatelj Groupe IDEC, ki z Verkorjem sodeluje pri iskanju najprimernejših zemljišč za postavitev proizvodnih obratov.

Začetni trojici se je po Verkorjevem rojstvu v juliju 2020 pridružila še množica drugih podjetij, med katerimi sta tudi francoska težkokategornika avtomobilizma Renaultin informacijske tehnologije Capgemini.

Verkor je plod naveze EIT InnoEnergy, ki je prispeval začetni kapital, energetskega velikana Schneider Electric in nepremičninskega vlagatelja Groupe IDEC (Foto: PROFIMEDIA)

Podobno tudi ustanoviteljsko ekipo tvori mednarodna paleta podjetnikov z dolgoletnimi izkušnjami v baterijski panogi. Med soustanovitelji je denimo nekdanji vodja prototipne proizvodnje baterij in gradnje prve gigatovarne pri ameriški Tesli, glavi inženir prvih električnih vozil nemškega Audijain pravnega svetovalca za baterijsko divizijo japonskega Nissana.

Zadnjo besedo v podjetju ima glavni izvršni direktor Benoit Lemaignan, ki je v preteklosti na noge postavil Waga Energy, enega izmed vodilnih igralcev na področju obnovljivega pridobivanja zemeljskega plina in razvijalca programske opreme za testiranje vezij Aniah.

Letos začeli gradnjo prve tovarne

S strateško podporo velikih igralcev in države je podjetje nemudoma začelo delo. Lemaignan je ob ustanovitvi podjetja predstavil načrte za izgradnjo gigatovarne v letu 2022, prve nizkoogljične baterije pa bi na trg prišle leto pozneje.

Prvotni načrt se je izkazal za nekoliko preveč optimističnega, saj so zaradi neugodnih makroekonomskih razmer zadnjih nekaj let vlagatelji postali veliko previdnejši, je letos priznal glavni izvršni direktor. Verkor je kapital za izgradnjo gigatovarne tako zbral šele pred nekaj meseci, ob čemer je z več kot dvomilijardnim vložkom postal najuspešnejše zagonsko podjetje letos v Evropi.

Poleg tega gre po navedbah uprave podjetja za največjo vsoto zbranega tveganega kapitala v francoski startup zgodovini. Pri financiranju sta med drugim zajetno prispevali tudi Evropska investicijska banka in francoska vlada, ki skupaj stojita za več kot polovico zneska.

Temelji kamen za gigatovarno je Verkor položil v novembru, zagon proizvodnje pa gre pričakovati do leta 2025. Tovarna bo stala v mestu Dunkirk na severu Francije. Sprva bo imela letne proizvodne zmogljivosti 16 gigavatnih ur – dovolj za pogon več kot dvesto tisoč vozil, pravi Lemaignan. Pozneje, predvidoma do leta 2030, bo proizvodna zmogljivost po načrtih presegla 50 gigavatnih ur letno.

Zakaj Dunkirk

Izvršni direktor dodaja, da so si pred izbiro lokacije ogledali vsaj 40 različnih možnosti, na koncu pa jih je pristaniško mestece prepričalo z lokalnimi – predvsem jedrskimi – viri energije in inovativnim sistemom ponovne uporabe toplote, nastale med industrijskimi procesi, ki družbam zagotavlja nizke stroške »odpadle toplote«.

Gre sicer za drugo izmed štirih načrtovanih gigatovarn na severu Francije, saj se država pod vodstvom predsednika Emmanuela Macrona trudi postati pomembnejša igralka v panogi zelenih tehnologij.

Renault je z dvanajstimi gigavatnimi urami kupil približno tri četrtine ocenjene letne začetne zmogljivosti tovarne.

V maju je gradnjo svojega proizvodnega obrata v mestu Billy-Berclau že začelo podjetje Automotive Cells Company, skupni podvig Stellantisa, Mercedesa terin TotalEnergies, podobne načrte pa imata še tajvanski ProLogium in kitajski Envision AESC.

Večino nove proizvodnje že pokupil Renault

Sveže baterije iz Verkorjeve nove tovarne imajo kupca, še preden so bile sploh sestavljene. Po poročanju Reutersa je namreč zagonsko podjetje s francoskim avtomobilskim proizvajalcem v aprilu sklenilo novo dolgoletno partnerstvo, s katerim je postalo dobavitelj baterij za dražje električne modele znamke Renault in Alpine.

Renault je z dvanajstimi gigavatnimi urami kupil približno tri četrtine ocenjene letne začetne zmogljivosti tovarne, prve baterije pa bo uporabil v modelu alpine electric C-Crossover GT takoj, ko bodo na voljo.

Kot rečeno, je bila avtomobilska družba tudi med zgodnejšimi vlagatelji v baterijski start up. Njen lastniški delež se je z najnovejšim krogom financiranja s slabe četrtine zmanjšal na dobro desetino, vseeno pa ohranja dve mesti oziroma četrtino v Verkorjevem nadzornem odboru.

Veliki načrti za bolj zeleno prihodnost

Za Verkor je prva gigatovarna le začetek. V pogovoru z evropskim medijem Euractiv je Lemaignan dejal, da bo do leta 2030 povpraševanje po baterijah za električne avte v Evropi doseglo približno tisoč gigavatnih ur letno.

Treba se je zavedati, da so današnje baterije jutrišnji rudniki redkih kovin.

Benoit Lemaignan, Verkor

Priložil je še svojo oceno potrebnih vlaganj v panogo, ki znaša okoli 130 milijard evrov v prihodnjih nekaj letih, s katero bi Evropa prevzela vodilni položaj v panogi zelenega shranjevanja električne energije. Številka je ogromna, a hkrati avtomobilski proizvajalci baterijam pripisujejo letni dohodek v višini 60 milijard evrov.

Težava pa ni le denar. Proizvodnja baterij zahteva ogromno količino surovin, ki se za zdaj večinoma pridobivajo iz zemlje. Toda Lemaignan meni, da se mora to spremeniti. Po njegovem je za uspešno prihodnost panoge ključno recikliranje baterij. “Treba se je zavedati, da so današnje baterije jutrišnji rudniki redkih kovin,” je poudaril.

Dodal je še, da ponovna uporaba sestavnih delov baterij še zdaleč ni tako razširjena, kot bi morala biti, zato Verkor pospešeno vlaga v rešitve za lažjo sledljivost svojih produktov.