Kaj čaka slovensko gospodarstvo in regijo v letu 2024

Slabe napovedi za rast svetovnega gospodarstva, vključno s krčenjem v Nemčiji, pomenijo tveganje za izvozno naravnana gospodarstva srednje in vzhodne Evrope, med njimi Slovenijo. Neto izvoz leta 2024 verjetno ne bo pozitivno prispeval k rasti bruto domačega proizvoda (BDP), ugotavljajo analitiki pri Erste Groupu.

Šibak izvoz bodo nadomeščale investicije iz evropskih skladov, natančneje iz skladov za okrevanje in odpornost (RRF) ter programa RePowerEU.

Visoka inflacija, ki še vedno pritiska na dohodke gospodinjstev v regiji, se v okolju visokih obrestnih mer počasi umirja. Umirjanje rasti cen in rast realnih plač krepita zasebno porabo, ki bo poganjala sicer majhno rast BDP, je še razvidno iz poročila Erste Groupa.

Slovenska gospodarska rast bo manjša od povprečja regije

Realna rast gospodarstva v osmih državah regije, ki jo poleg Slovenije sestavljajo še Hrvaška, Madžarska, Srbija, Češka, Slovaška, Poljska in Romunija, se bo upočasnila. Lani je v povprečju znašala 4,1 odstotka, ocena za letos pa je 0,6 odstotka, piše v poročilu Erste Groupa.

Na Češkem in Madžarskem v 2023 pričakujejo krčenje BDP, v Sloveniji pa 1,3-odstotno rast – približno pol manjšo kot leto prej.

Mednarodni denarni sklad (IMF) v oktobrski napovedi sicer za Slovenijo predvideva dvoodstotno gospodarsko rast v 2023, kar je popravek navzgor v primerjavi z aprilsko oceno (1,6 odstotka). Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa je v jesenskem poročilu napovedal 1,6-odstotno rast v 2023, kar je malce manj od spomladanske napovedi (1,8 odstotka).

Prihodnje leto naj bi si gospodarska rast v regiji opomogla na 2,5 odstotka, napoveduje Erste Bank. Slovensko gospodarstvo bo v istem obdobju zraslo za 2,2 odstotka, kar napoveduje tudi IMF.

Glavno tveganje za okrevanje regionalnih gospodarstev je šibko stanje največjega evropskega gospodarstva, Nemčije, ki je eden največjih izvoznih trgov za države regije. Pričakovanja o izvozu v Nemčijo padajo, s tem pa industrijska proizvodnja v regiji.

IMF ocenjuje, da se bo nemški BDP letos skrčil za pol odstotka.

Višje plače za večjo domačo potrošnjo

Zasebna potrošnja je v prvi polovici letošnjega leta upadla v večini držav regije. Izjema so bile Slovenija, Hrvaška in Romunija. Največji, skoraj petodstotni padec zasebne potrošnje je zaradi znižanja realnih plač beležila Češka.

Nominalna rast plač je v 2023 presegala stopnjo inflacije v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in Romuniji. S tem so plače v teh državah rasle tudi na realni ravni. Drugod so se realne plače znižale, z največjim padcem na Češkem in Madžarskem.

Prihodnje leto, ko bo stopnja inflacije nižja od letošnje, bodo realne plače v vseh državah regije imele rast. S tem se bo po napovedih Erste Bank okrepila tudi potrošnja.

Umirjanje inflacije in obrestnih mer

Inflacija se je v 2023 znižala in bo predvidoma v povprečju znašala 11,6 odstotka. Med državami je sicer precej odstopanj, saj ima večina svoje valute in vodijo različne monetarne politike. Za Slovenijo Erste Bank napoveduje najnižjo inflacijo v regiji, in sicer 7,8-odstotno.

Prihodnje leto bo po napovedi Erste Groupa inflacija v Sloveniji upadla na 3,9 odstotka.

Prihodnje leto naj bi ta upadla na 3,9 odstotka, kar je prav tako pod povprečno napovedjo petih odstotkov.

Do konca leta 2024 naj bi se inflacija v Sloveniji in Srbiji približala ciljni ravni dveh odstotkov. Prva naj bi ciljno raven dosegla Češka, v kateri je centralna banka novembra ohranila ključno obrestno mero pri sedmih odstotkih.

Najvišjo inflacijo v 2023 ima sosednja Madžarska, kjer so cene v 2023 narasle za 17,7 odstotka na letni ravni. Tudi ključna obrestna mera je tam najvišja, in sicer 11,5-odstotna.

Pri Erste Bank pričakujejo, da bo Evropska centralna banka (ECB) prihodnje leto začela s sproščanjem monetarne politike, a večjih nižanj obrestnih mer še ne bo. Do konca leta 2024 naj bi se ključna obrestna mera operacij glavnega refinanciranja znižala s 4,5 na štiri odstotke.

Več kot 300 evropskih milijard

Z letom 2024 bodo na voljo dodatna sredstva v okviru dolgoročnega finančnega okvira Evropske unije za obdobje 2021–2027. Poleg dobrih 189 milijard evrov proračunskih izdatkov Evropska komisija v 2024 predvideva še 113 milijard evrov iz popandemskega programa NextGenerationEU.

Poleg dobrih 189 milijard evrov iz proračuna Evropska komisija v 2024 predvideva še 113 milijard evrov iz programa NextGenerationEU.

Glavni del programa so skladi za okrevanje in odpornost, dodatna sredstva pa so predvidena tudi s programom REPowerEU, s katerim EU od ruske invazije na Ukrajino skuša zagotoviti energetsko neodvisnost Unije in podpreti Ukrajino.

Z dodatnim denarjem iz programa REPowerEU bodo največ pridobile Poljska, Hrvaška in Madžarska. Prvi dve bosta prejeli za 60 odstotkov več evropskih sredstev, kot jih je predvidenih v skladih za okrevanje in odpornost, na račun dodatnega denarja iz programa REPowerEU, Madžarska pa kar 80 odstotkov več, ugotavljajo pri Erste Bank.

Luknje v proračunih

Države regije vodijo zelo ohlapno fiskalno politiko. To se odraža v velikih proračunskih primanjkljajih v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Po napovedih Evropske komisije se bodo letošnji primanjkljaji v Romuniji, na Madžarskem, Poljskem in Slovaškem približali šestim odstotkom BDP. Slovaška bo po napovedih leta 2024 celo presegla to raven.

Spomladi 2024 v veljavo znova stopa evropsko fiskalno pravilo, ki določa zgornjo mejo proračunskega primanjkljaja pri treh odstotkih BDP. To pravilo je bilo začasno odpravljeno v času pandemije in lanskoletne energetske krize.

Edina država z uravnoteženimi javnimi financami je Hrvaška. Slovenija bo imela po napovedih Erste Bank letos štiriodstotni primanjkljaj v proračunu, prihodnje leto pa 3,5-odstoten. Podobno oceno (4,1 odstotka) navaja tudi fiskalni svet, ki se sklicuje na slovenski program stabilnosti 2023.

To je okrog povprečne ocene evrskega območja in nižje od povprečja regije. Slednje znaša 4,9 odstotka v 2023 in 4,1 odstotka v 2024.