Bruto prejemki članov uprav v štirih letih zrasli za več kot 100.000 evrov
Uprave slovenskih družb so bile v obdobju med 2018 in 2022 v povprečju tričlanske, povprečni bruto prejemki članov pa so se v tem obdobju povečali z okoli 239.000 evrov na 351.000 evrov.
Uprave slovenskih družb so bile v obdobju med 2018 in 2022 v povprečju tričlanske, povprečni bruto prejemki članov pa so se v tem obdobju povečali z okoli 239.000 evrov na 351.000 evrov, kažejo rezultati raziskave Združenja nadzornikov Slovenije in družbe Deloitte.
Z raziskavo so avtorji želeli pridobiti uvid v raznolikost, prejemke in politike prejemkov organov vodenja in nadzora družb. V vzorec so zajeli tiste družbe, pri katerih se z njihovimi vrednostnimi papirji trguje na organiziranem trgu kapitala za obdobje 2018 do 2022, so v sporočilu za javnost pojasnili v Združenju nadzornikov Slovenije, poroča STA.
Kot so ugotovili v raziskavi, so bile uprave družb v obravnavanem obdobju v povprečju tričlanske. Povprečna starost članov uprav se je v tem času nekoliko zvišala z 49,9 leta v 2018 na 51,1 leta v 2022. Povprečna dolžina mandata uprave je lani znašala 5,7 leta.
V letu 2022 je bila v upravah družb zastopanost žensk 26-odstotna, kar v primerjavi s 16 odstotki v letu 2018 predstavlja rast za 10 odstotnih točk. V upravah imamo sicer dve predsednici uprav, izpostavljajo avtorji raziskave.
Skoraj 40 odstotkov članov uprav ima še nadzorniške funkcije drugje
Nekaj več kot 40 odstotkov članov uprav ima hkrati tudi nadzorniške funkcije v drugih družbah.
Povprečni bruto prejemki članov uprav so se povečali z 239.232,04 evra v letu 2018 na 351.827,37 evra v letu 2022. Delež variabilnih prejemkov se je medtem povišal s 24,6 odstotka celotnih prejemkov v letu 2018 na 33,6 odstotka v letu 2022, povzema STA.
Razmerje plač med predsednikom uprave in člani uprave je bilo v zadnjih petih letih okoli 1,39 z najvišjim razmerjem 1,60 v letu 2019 in najnižjim 1,15 v letu 2020.
Nadzorni sveti analiziranih družb so imeli v povprečju po sedem članov. Zastopanost žensk v nadzornih svetih je bila v tem obdobju v povprečju 25-odstotna. V teh nadzornih svetih so bile v letu 2018 štiri predsednice, v letu 2022 pa nobene.
Delež tujih državljanov v nadzornih svetih se je zmanjšal, in sicer s 16,8 odstotka v letu 2018 na 8,8 odstotka v letu 2022. Lani je imelo 34 odstotkov članov nadzornih svetov še kakšno nadzorniško funkcijo v drugi družbi.
V štirih letih 6.000 evrov bruto višji prejemki
Povprečni bruto prejemki članov nadzornih svetov so se med letoma 2018 in 2022 postopoma povečali z 20.323 evrov na 26.870 evrov. Povprečno razmerje med prejemki predsednika in članov nadzornega sveta se je nekoliko spreminjalo skozi leta z najvišjim razmerjem 1,47 v letu 2019 in najnižjim 1,33 v letu 2022, še poroča STA.
“Namen te analize je bil razumeti trende in ponuditi podlago za razpravo o tem, ali naša podjetja, javne delniške družbe, dosegajo želene cilje in ali bi bilo treba razmisliti o kakšnih spremembah, ki bi bile boljša podlaga za doseganje želenih ciljev,” je ob objavi izsledkov raziskave zapisala izvršna direktorica in odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo Barbara Žibret Kralj.
