To so letošnje novosti na slovenskih smučiščih

Več kot 63-milijonski državni razpis za vlaganje v žičniške naprave je občutno prenovil dele slovenskih smučišč.

Prvotno je bila na razpisu uspešna deseterica, a se je zapletlo v Kranjski Gori, kjer so načrtovali postavitev kabinske žičnice Vitranc 1, ki bi nadomestila štirisedežnico. Ker niso ujeli rokov za pridobitev gradbenega dovoljenja, je ministrstvo za gospodarstvo od pogodbe odstopilo.

Tako se je letos namesto deset posodobilo devet slovenskih smučišč. Med največjimi prejemniki državnega denarja sta Krvavec in Rogla, oba sta prejela po osem milijonov evrov.

Prvi bo imel ob začetku sezone postavljeno novo ogrevano 6-sedežnico, ki bo smučarje peljala na najvišjo točko smučišča, Zvoh. Nadomestila bo več kot 40 let staro dvosedežnico, ki je do letos vozila na 1971 metrov nadmorske višine.

Na Krvavcu upajo, da bodo novo napravo lahko zagnali že v začetku decembra. A spomnijo, da pri tem največjo vlogo igrajo vreme in snežne razmere.

V okviru razpisa so bili na Krvavcu že letos poleti na voljo prenovljen pustolovski park in električna kolesa. Za prihodnje leto napovedujejo še novo trim stezo in energijske točke.

Investicija je skupno vredna 10,6 milijona evrov. Ob osmih milijonih, ki so jih prejeli od države, bodo razliko – 2,6 milijona evrov, prispevali sami.

Zaradi novih pridobitev računajo na večji obisk tako pozimi kot poleti.

Tudi na Rogli bo v Parku Mašinžaga smučarje pričakala nova 6-sedežnica z ogrevanimi in pokritimi sedeži.

“Smučarjem bo omogočila bistveno hitrejšo in udobnejšo izkušnjo. Hkrati bo omogočala prevoz pohodnikov, kolesarjev in koles,” so novost opisali na osrednjem štajerskem smučišču.

Vzdrževalna in pripravljalna dela na žičniških napravah in smučarskih progah potekajo po načrtih in so skoraj zaključena, so pojasnili na Rogli, kjer bosta v bike parku urejeni tudi dve novi družinski progi.

Začetka sezone tudi na Rogli ne morejo napovedati. V primeru ugodnih vremenskih razmer in nizkih temperatur začetek smučarske sezone napovedujejo za prvo polovico decembra.

Investicija v projekt Park Mašinžaga znaša 11,4 milijona evrov, pri čemer je osem milijonov prispevala država. Razliko do polne vrednosti so zagotovili sami.

Na Koroškem pričakujejo 20-odstotno povečanje obiska

Tretje smučišče v vrsti največjih prejemnikov države pomoči so Kope, ki so prejele 7,8 milijona evrov nepovratnih sredstev.

Koroška s tem pridobiva veliko nadgradnjo, saj bo do decembra postavila sedežnice ob progah Pahernik in Kopnik ter vlečnice Velika Kopa. Z državnim denarjem vzpostavlja še doživljajski park in druge poletne programe.

Investicija je vredna 11 milijonov evrov. Razlika med skupno vrednostjo in nepovratnimi državnimi sredstvi znaša 3,2 milijona evrov. Pokrili jo bodo sami ter z bančnimi viri, je pojasnil Boštjan Paradiž, direktor družbe Vabo, ki upravlja smučišče.

Zaradi novosti Paradiž pričakuje 20-odstotno povečanje obiska.

Na Kopah sicer zaključujejo obsežen investicijski cikel, vreden kar 15,5 milijona evrov. Od tega je osem milijonov evrov nepovratnih sredstev, ki so bila spodbuda za izvedbo investicij. Ob žičniških napravah so zgradili še nov Grmovškov dom in prenovili restavracije ter Holcer pub.

Podobno vsoto kot Kope so od države prejeli na Veliki planini. Sedem milijonov evrov je pokrilo večino desetmilijonske investicije (preostanek denarja so lastna sredstva) v novo šestsedežnico in aktivnosti, za katere upajo, da bodo priljubljene tudi v pomladnih in jesenskih mesecih.

Nova sedežnica bo smučarje na vrh Velike planine pripeljala v petih minutah. Računajo pa tudi, da bo novost dobro sprejeta pri ljubiteljih nočnega sankanja, ki bodo v enem večeru na voljo imeli več spustov.

Kupili so tudi 20 električnih gorskih koles, namestili bodo še polnilnice za e-kolesa. Tako na spodnji kot na zgornji postaji nihalke bosta stala otroška parka, igrala pa bodo postavili tudi ob gostilni Zeleni rob.

Novost je še smučarski trak, ki bo v bližini vlečnice Jurček.

Večina smučišč se preusmerja v poletno ponudbo

Dela so se medtem že zaključila na smučišču Golte, kjer so postavili dve štirisedežnici, ki sta nadomestili dvosedežnico in vlečnico.

Direktorica smučišča Suzana Srdić je ob tem poudarila, da še vedno potekajo aktivnosti za dokončanje produktov, ki bodo pripomogli k raznolikosti ponudbe in preoblikovanju centra v celoletno gorsko središče.

“Poleg pustolovskega parka, ki so ga obiskovalci lahko že letos preizkusili, bomo imeli tudi zip coaster, novo otroško igrišče, produkta jump&slide in prosti pad ter petzvezdično doživetje stargazing,” je pojasnila in dodala, da upajo na večji obisk vse leto.

Projekt je vreden dobrih devet milijonov evrov, od tega je sedem milijonov državnih in evropskih sredstev.

Golte in ostala smučišča so že v sredini oktobra začeli predprodajo smučarskih vozovnic.

Skoraj šest milijonov evrov državnega denarja so prejeli v Mariboru, kjer zaključujejo 7,5-milijonski investicijski projekt modernizacije žičniških naprav in gradnje zunanjega centra Maribor.

Mariborsko Pohorje bo zimsko sezono začelo z novo vmesno postajo krožno-kabinske žičnice in štirisedežnico Ruška. Poteka tudi gradnja spodnje in zgornje pogonske postaje.

“Cilj je, da bo sedežnica Ruška nared za obratovanje do začetka zimske sezone. Nova štirisedežnica bo povečala zmogljivost prevoza smučarjev, ob tem pa gre omeniti še dodatne ugodnosti, kot so sanitarni prostori v zgornji postaji in novi kartomat, ki bo zmanjšal vrste za nakup vozovnic,” so sporočili iz Marproma, ki upravlja mariborsko smučišče.

Tudi projekt v štajerski prestolnici ima poudarek na razvijanju celoletne ponudbe. Poleg gradnje žičniških naprav urejajo še nove kolesarske proge, gibalne parke in steze za gorske gokarte. Vzpostavlja se tudi petzvezdično doživetje.

Spremembe prinašajo ugodnosti tudi lokalnemu okolju

Posodobitev je letos deležno tudi smučišče Cerkno, na katerem povečujejo varnost kar treh naprav – 4-sedežnice Brdo, 6-sedežnice Lom in 4-sedežnice Davča.

Tako kot druga smučišča tudi na Cerkljanskem ne stremijo le k sezonskemu, temveč celoletnemu turizmu, ki po njihovih besedah prinaša ugodnosti lokalnemu okolju. “S pridobljenimi javnimi sredstvi smo ob Alpski Perli na vrhu smučišča zgradili tudi adrenalinski park, ki bo v kratkem odprt za obiskovalce. Trajnostni koncept podpiramo z nakupom dodatnih 50 električnih koles, digitalizirali smo zemljevid kolesarskih poti, hkrati pa nas veseli, da smo v postopku pridobivanja certifikata zero waste hotela (hotel brez odpadkov, op. a.). Filozofija, ki jo že dlje časa živimo, bo tako potrjena še z uradnim certifikatom.”

Na razpisu je Cerkno prejelo dobra dva milijona evrov, kar pokriva dobršen del investicije, ki je vredna 2,6 milijona evrov. Približno dvajset odstotkov investicije so lastna sredstva.

Začetek sezone pogojujejo z vremenom in temperaturami, v prihodnje pa pričakujejo, da bodo zaradi zadnjih investicij privabili drugačen tip gostov kot do zdaj: “Cerkljansko je namreč lep in hkrati preveč zapostavljen del Slovenije, ki, verjamemo, bi pritegnil marsikaterega gosta tudi iz tujine, če bi le zanj vedel.”

Med prejemniki državnega denarja sta tudi smučišče Trije kralji in Vogel.

Na Treh kraljih bodo sezono odprli z novo štirisedežnico Veliki vrh, medtem ko bo Vogel z denarjem iz razpisa financiral gradnjo panoramske krožne kabinske žičnice Zadnji Vogel. S kabinsko žičnico se bo lahko vozilo do deset ljudi, kar je bistveno več, kot jih lahko prevozi trenutna stara dvosedežnica.