Umar: Slovenija je pri produktivnosti naredila korak nazaj

Zadnja leta je produktivnost v slovenskem gospodarstvu postopno napredovala, pri čemer pa je bil napredek prepočasen. Tako je v lanskem poročilu o produktivnosti opozarjal Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

V letošnjem, petem takšnem poročilu zapovrstjo, na Umarju ugotavljajo, da je Slovenija storila celo korak nazaj.

Razvojni zaostanek naše države, ki ga Umar meri z bruto domačim proizvodom na prebivalca po kupni moči, se je za povprečjem EU še povečal. Dosegamo le 89 odstotkov povprečja EU. Direktorica Umarja Maja Bednaš pri tem navaja, da gre za večji razkorak, kot je bil leta 2008, pred izbruhom velike finančne krize.

Skromni ostajajo tudi premiki pri produktivnosti; ta dosega 82 odstotkov evropskega povprečja. Zaostanek Slovenije za članicami, ki so vodilne inovatorke, je skoraj presegel trideset odstotnih točk.

Produktivnost vpliva na rast plač, najhitreje rastoča podjetja v Sloveniji pa imajo tudi najvišje plače in nadpovprečno zaposlujejo.

Slovenija pri produktivnosti dosega 82 odstotkov evropskega povprečja.

“Makro slika tako ni najbolj navdušujoča,” zadnje podatke komentira urednik poročila Peter Wostner.

Po njegovih besedah sta se lani slabše odrezala predvsem sektor industrije in tradicionalnih tržnih storitev, ki veljata za paradna konja slovenskega gospodarstva. Produktivnost je padla denimo v avtomobilski industriji in proizvajalcem električnih strojev, medtem ko sta rast zabeležila sektor tržnih storitev in področje informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT).

Pri tem Wostner poudarja, da nimamo uspešnih in neuspešnih sektorjev, temveč uspešna in neuspešna podjetja. Padec je namreč lahko povezan tudi s cikličnostjo gospodarstva, a se to kaže z zamikom.

Produktivnost se je medtem zmanjšala tudi v energetsko-intenzivnih podjetjih. Ta so se soočala z visokimi cenami energije, kar pa je po navedbah Umarja tudi priložnost za investicije v industriji.

Kje je Slovenija napredovala?

Letošnje poročilo spremlja tudi veliko pozitivnih ugotovitev.

Slovensko gospodarstvo denimo ohranja ugodno finančno kondicijo. Lani se je povečala zadolženost, a ta ostaja nizka. Na visoki ravni so likvidnost in donosi.

Nove priložnosti pa se kažejo predvsem ob pregledu strukturnih sprememb. Slovenija je vse bolj vpeta v gospodarstvo drugih držav, obenem se naše gospodarstvo pomika navzgor po globalnih verigah vrednosti.

“Pozitivni premiki so pri naši odpornosti, kompleksnosti, celo pri vlaganju. Ljudje so tudi v odnosu do podjetništva vse bolj odprti. To ne pomeni, da smo že na varni strani. Narediti moramo še cel kup domačih nalog, vendar pa so se nekatere stvari začele premikati,” trenutno stanje opiše Peter Wostner.

Slovenija prav tako ni več država z najnižjim deležem tveganega kapitala v BDP, vseeno pa ostaja med najmanj uspešnimi pri financiranju rasti podjetij. “V letu 2022 je bilo v Sloveniji investiranih 71 milijonov evrov tveganega kapitala, na Hrvaškem 865 milijonov, Češkem 1,1 milijarde, v Estoniji pa celo 1,4 milijarde evrov,” piše Umar.

Tako manjkajo spodbude v podjetniškem podpornem okolju, kar se kaže tudi v tem, da vse preveč slovenskih zagonskih podjetij odide v tujino.

V letu 2022 je bilo v Sloveniji investiranih 71 milijonov evrov tveganega kapitala, na Hrvaškem pa 865 milijonov.

Dobra izhodišča, a manjka odločnosti

Do premikov je po navedbah urednika letošnjega poročila o produktivnosti prišlo tudi na področjih, kjer pozitivnih sprememb niso pričakovali. Podjetja so vlaganja povečala v znamčenje in dizajn, ki zgodovinsko nista močni področji Slovenije. Pri številu prijavljenih znamk je naša država celo prehitela vodilne inovatorke.

Na Umarju poudarjajo, da ima naša država dobra izhodišča za prihodnost, pravilna naj bi bila tudi smer, v katero se premikamo. Pa vendar spomnijo na našo počasnost in neodločnost, obenem je naša poslovna preobrazba “preplitka in premalo prebojna”. “Slovenska podjetja se po deležu podjetij, ki so razvila nove produkte na trgu, uvrščajo na tretje mesto v EU. A so hkrati iz tega naslova ustvarila manj prihodkov kot v povprečju EU.”

Svet se po navedbah Umarja razvija hitro, kar bodo izkoristile predvsem ambiciozne, inovativne in fleksibilne države.

Takšne države bodo izkoristile tudi prednosti, ki jih prinaša umetna inteligenca. Ta je od novembra lani, ko je javnost spoznala klepetalnega robota chatGPT, že premešala načrte podjetij.

“O tem vsi govorijo, vsi jo testirajo, nismo pa še videli njenega pravega učinka,” razlaga Wostner. “To je na vrhu prioritet podjetij po svetu.”

Za delo je vsako leto sposobnih 5.000 ljudi manj

Umar kot strateške prioritete Slovenije navaja še ustrezno usposobljeno in izobraženo delovno silo. Ravno človeški viri so bili osrednja tema letošnjega poročila.

Medtem ko je v Sloveniji zaposlenih največ ljudi v zgodovini države, Umar poudarja pomanjkanje kadra. Gre za omejitveni dejavnik pri poslovanju, s katerim so se prva podjetja začela ukvarjati že leta 2016 in 2017.

Slovenci poskušamo kadrovsko vrzel več kot pet let zakrpati z zaposlovanjem tujih državljanov. Ti delajo predvsem v dejavnostih, kjer je bilo pomanjkanje največje – to so denimo gradbeništvo, promet in skladiščenje. A luknja se kaže tudi drugod.

Izstopamo predvsem na področju IKT, kjer je delež podjetij, ki imajo težave pri zaposlovanju strokovnjakov, najvišji v EU.

Na vprašanje, zakaj je v Sloveniji prišlo do pomanjkanja kadra, Wostner v prvi vrsti navaja demografijo. V Sloveniji se je namreč leta 2012 začelo padati število ljudi, starih med 20 in 64. Do danes smo letno izgubili približno 5.000 delovno sposobnih ljudi, kar je enako, kot ima prebivalcev Rogaška Slatina.

Pri tem pa ne gre zgolj za slovensko specifiko, temveč za globalni fenomen. “Trend se ni zgodil samo v Evropi. Kitajska je to točko dosegla leta 2015,” je jasen Wostner, ki pravi še, da je edini kontinent, ki bo imel demografsko “eksplozijo” Arika.

Kot drugi razlog za pomanjkanje kadra Wostner izpostavlja strukturna neskladja, oziroma, kaj znajo delati tisti, ki so na voljo.

Pomanjkanje kadrov postaja stalnica

Ljudi za delo bo manj tudi v prihodnje, še napoveduje Umar.

Vprašanje tako ni več, ali si priseljevanja želimo, temveč kakšno priseljevanje bomo imeli. Le tako naj bi zagotovili vzdržno delovanje družbenih podsistemov v smeri zagotavljanja blaginje prebivalstva.

“Z vsakim letom bo pritisk zaradi pomanjkanja kadrov hujši,” je prepričan Wostner. “Ti trendi se bodo nadaljevali, kar pomeni, da je treba maksimirati potenciale tistih, ki smo tukaj. Aktivirati je treba vse ljudi – tisti, ki so že aktivni, pa naj to delajo maksimalno. Hkrati se je treba čim bolj odpreti za imigracijo. Ne samo tam, kjer smo bili odprti do zdaj, torej za roke, ampak tudi za pamet. Pa tudi če bomo to naredili, bo število delovno sposobnega prebivalstva po najbolj optimističnem scenariju šlo še vedno navzdol.”

Umar je v poročilu navedel tudi 22 prednostnih ukrepov. Ob strateškem pristopu za zagotavljanje kadrov se ti med drugim nanašajo še na predvidljivo, učinkovito in odzivno okolje. Priporočajo pa tudi ukrepe za pospešitev prehoda v pametno in zeleno gospodarstvo. To naj bi dosegli s širitvijo in poglobitvijo procesov poslovne preobrazbe.