Kaj je v ozadju kadrovske vročice v Petrolu

Slovenski državni holding (SDH) je po nedavni menjavi predsednice uprave Petrola Nade Drobne Popović zdaj nadzornikom, ki jih vodi Janez Žlak, poslal poziv za dodatna pojasnila.

V pismu je med drugim navedel, da nadzorni svet razlogov za menjavo Drobne Popović, pa tudi za poletno menjavo člana uprave Jožeta Bajuka, “ni ustrezno komuniciral z delničarji oziroma širšo zainteresirano javnostjo”.

Čeprav so iz Petrola v obeh primerih sporočili, da sta menedžerja odšla na lastno pobudo in sporazumno, SDH ponovno zanima, kdo je dal pobudo za predčasno prenehanje, ali sta oba sama podala enostransko odstopno izjavo, ali ju je s funkcije odpoklical nadzorni svet, ali pa je šlo za sporazumno predčasno prenehanje mandatov.

Pa tudi, ali so obstajali razlogi pri članu oziroma predsednici uprave (nekrivdni ali krivdni), na podlagi katerih je nadzorni svet sprejemal svoje odločitve, in kateri so ti razlogi.

Upravljalca državnih naložb med drugim zanima še, ali je bil katerikoli član nadzornega sveta deležen kakršnihkoli pritiskov zunanjih oseb na svoje odločanje v zvezi s kadrovskimi potezami.

“Če se nekdo odloči, da gre …”

“Odgovor bomo SDH poslali po seji nadzornega sveta, ki bo 14. decembra,” nam je dejal prvi nadzornik Petrola Žlak.

Poudaril je, da je Drobne Popović (tako kot pred njo nekdanji član uprave Bajuk) odšla na lastno željo in so se nadzorniki z njeno odločitvijo samo seznanili. “Če se nekdo odloči, da gre, kaj lahko kot nadzornik narediš,” se je vprašal.

Na vprašanje, ali vidi poziv SDH kot nezaupnico nadzornemu svetu oziroma njemu kot predsedniku, je dejal, da ne, da pa lahko država, če tako oceni, nadzornike zamenja.

Predlog za odpoklic mora, dodajmo, dobiti tričetrtinsko podporo na skupščini delničarjev. Žlaku nadzorniški mandat poteče spomladi 2025.

Trd pristanek za državo

Spomnimo, da je po menjavi Žlaka, ki je v nadzorni svet Petrola prišel v času prejšnje vlade Janeza Janše, ko je bil tudi predsednik uprave SDH, dišalo že lani v tem času.

Takrat je SDH ugotovil, da Žlak in še en Petrolov nadzornik Aleksander Zupančič, ki je bil prav tako imenovan v času Janševe vlade, poleg nadziranja Petrola vodita družbi, v katerih ima država prevladujoč vpliv, to pa je po novembra lani uveljavljeni noveli zakona o SDH (ZSDH-1A) nezdružljivo.

Žlak je bil likvidacijski upravitelj Rudnika Trbovlje Hrastnik (RTH), Zupančič pa šef Elektra Ljubljana. Žlak je odpoklic preprečil z odstopom s položaja v RTH, za Zupančiča pa je SDH začel postopek odpoklica.

Decembra je Zupančič nato odstopil kot predsednik uprave Elektra Ljubljane, SDH pa je vztrajal pri njegovi menjavi in kot razlog navajal izgubo zaupanja. 

Na koncu pa predlog SDH ni zbral zadostne podpore in Zupančič je ostal. Na skupščini se je v bran Zupančiču postavil Dari Južna, ki je lastnik dobrih desetih odstotkov delnic Petrola, zadnja leta pa ima velik vpliv tudi v nadzornem svetu družbe.

SDH je torej, čeprav zastopa državne lastnike s skupno 32-odstotnim deležem, izgubil upravljalsko moč v Petrolu, ki ima skupno 21.300 delničarjev.

Pravi razlogi za odhod

Po odhodu Drobne Popović s čela Petrola so se sicer v političnih in gospodarskih krogih sprožila ugibanja, ali je bil res prostovoljen.

Žlak in Drobne Popović sta po seji prejšnji teden dejala, da je sporazumno prekinitev predlagala sama, ker z nadzorniki niso več imeli enakih pogledov na vodenje družbe.

Razlogov ni natančneje pojasnila, nesoglasja pa so se po njenih besedah začela s poletno širitvijo uprave Petrola, ko sta se ji pridružila Marko Ninčević in Sašo Berger.

Nadzorniki naj bi ji takrat nezaupnico izkazali s krčenjem področij, ki so padla pod njeno pristojnost, Drobne Popović pa naj bi bila z novo delitvijo področij nezadovoljna tudi, ker naj bi nadzorniki pri delitvi pristojnosti zanemarili varovalke pred konfliktom interesov.

V ozadju posli?

Že v mesecih pred njeno menjavo je portal Necenzurirano.si večkrat pisal, da naj bi se ohladil odnos Drobne Popović z Južno.

Razlog naj bi bili posli na Hrvaškem in nezadovoljstvo z nekaterimi poslovnimi odločitvami, ki naj bi imele po pisanju portala negativne učinke na poslovanje Petrola. Žlak je prejšnji teden dejal, da so nadzorniki v zvezi s temi posli odredili notranjo revizijo, ki pa ni pokazala kakšnih nepravilnosti.

V dneh po menjavi pa so tako iz političnih kot gospodarskih krogov prihajale govorice, da naj bi bil razlog v tem, da Drobne Popović podjetju CGP v lasti Južne ni želela odobriti aneksa za (neupravičen) obračun dodatnih del.

Višina naložbe na Barju ni znana, pred leti pa so se naložbe v bencinske servise gibale okoli štirih milijonov evrov (danes je cena verjetno kar nekaj višja).

Iz podjetja CGP so nam odgovorili, da jim ni poznano, da bi obstajal kakršenkoli spor med Južno in Drobne Popović, “še najmanj pa v zvezi z omenjenim bencinskim servisom”. Dodali so, da se Južna v posle glede gradnje ali njihove pridobitve “v ničemer ni vključeval”, saj da se s tem ukvarja vodstvo podjetja.

V Petrolu pa nam niso odgovorili na vprašanje, ali so za projekt na Barju prejeli kakšen zahtevek za sklenitev aneksa k pogodbi. Zapisali so, da “pri tako zahtevnih in obsežnih investicijskih projektih, kot je gradnja prodajnih mest Barje sever in jug, lahko pride do nepredvidenih sprememb”, da pa bo končni obračun “za manj in več dela ter za dodatna dela” narejen po zaključku projekta.

Drobne Popović je na naše vprašanje o odnosu z Južno in morebitnih nesoglasjih prejšnji teden dejala, da tega ne želi komentirati.