Boštjančič zamaknil obdavčitev bank: Raje smo ostali na varni strani
Medtem ko se proračunski prilivi za prihodnje leto zmanjšujejo, ker je vlada prvo plačilo davka na bilančno vsoto bank zamaknila za eno leto, so poslanci včeraj z amandmajem o polni uskladitvi transferjev dodatno zvišali porabo. Kaj pravi minister Klemen Boštjančič, se proračunska enačba še izide?
V začetku septembra je premier Robert Golob bančni sektor razburil z napovedjo obdavčitve dobičkov. V pogajanjih so se finančni minister Klemen Boštjančič in predstavniki bank dogovorili za obdavčitev v višini 0,2 odstotka bilančne vsote, kar pomeni okoli 103 milijone letno (bilančna vsota je namreč ob polletju znašala 51,3 milijarde evrov).
Prvi osnutki so kazali, da bodo banke davek prvič plačale za leto 2023, in sicer marca prihodnje leto. V petih letih, do vključno 2028, naj bi zbrali 400 milijonov evrov. Osnutek je vseboval tudi navedbe, zakaj tak sistem obdavčitve ne bi bil retroaktiven (kar ustava dovoljuje le v izjemno redkih primerih).
Tik pred zdajci
Ob današnji predstavitvi pa je finančni minister Boštjančič dejal, da bo prvi prihodek od davka v letu 2025.
Na vprašanje Forbes Slovenija, ali je torej v času priprave zakona prišlo do sprememb, je Boštjančič odgovoril pritrdilno.
Prvotni osnutek je predvideval, da se obdobje veljavnosti davka začne 31. 12. 2023, banke pa bi davek prvič plačale marca prihodnje leto. Kot je dejal minister, bi se ne glede na to, da bi davek začel veljati po datumu sprejema zakona, lahko izkazal za protiustavnega. Natančneje ni pojasnil, verjetno pa bi lahko davek, ki bi ga banke plačale za leto 2023, kršil načelo prepovedi retroaktivnosti.
“V izogib zapletom smo se raje odločili, da smo na varni strani in smo uveljavitev zamaknili za eno leto.”
Kako bomo torej v 2024 financirali obnovo?
Posledično bodo proračunski prilivi v prihodnjem letu manjši, kot je bilo predvideno. Prihodek od obdavčitve bank je resda prihodek proračunskega sklada za obnovo, a ker ga ne bo, bo za financiranje obnove verjetno treba najti nov vir.
Boštjančič je dejal, da bodo prihodki sklada prihodnje leto “relativno nizki”, saj poleg davka na bilančno vsoto tudi prva izplačila, vezana na dvig davka od dohodka pravnih oseb, prihajajo v letu 2025. Pojasnil je, da bodo prihodnje leto obnovo financirali z zadolževanjem in sredstvi evropskega solidarnostnega sklada.
Indeksacije kot motor inflacije
Boštjančič pa danes kljub večkratnemu pozivu novinarjev ni želel komentirati dogajanja v Državnem zboru, kjer so poslanci potrdili amandma za polno uskladitev socialnih transferjev v prihodnjem letu, ki zvišuje porabo na tej postavki za okoli 20 milijonov evrov.
Dejal je, da je bil prisoten na seji in da gre za “nenavadno situacijo” ter “zelo neprijeten zaplet”, a da naj najprej ustrezni organi razčistijo, kaj se je zgodilo.
Na vprašanje, kje bo vlada dobila dodatne milijone, ki jih bo potrebovala za financiranje proračuna, ni odgovoril.
Dejal je, da ministrstvo stoji za prvotnim predlogom neusklajevanja transferjev. “V teh razmerah zelo visoke inflacije je ukrep pomemben, zato da to inflacijo znižamo. (…) Inflacijo poganja rast plač, ki je deloma odraz nizke brezposelnosti, a tudi zakonska določila, ki narekujejo dvige pokojnin, transferjev, minimalne plače, zdaj izrazito negativno vplivajo na inflacijo oziroma jo držijo visoko. To je eden od razlogov, zakaj se inflacija ne bo tako hitro znižala, kot bi se sicer.”
Opozoril je, da so se letos transferji že uskladili za 10,3 odstotka. “Zaradi tega menimo, da bi bila tudi nekolika nižja uskladitev še vedno ustrezna,” je dejal Boštjančič.
