Tektonski premiki, ki jih je ChatGPT povzročil v enem letu

Pred natanko enim letom, 30. novembra 2022, je podjetje Open AI lansiralo ChatGPT. Klepetalni robot, osnovan na umetni inteligenci, je začel novo, po mnenju številnih revolucionarno in prelomno tehnološko obdobje.

ChatGPT je takoj prodrl v naše spletno življenje in bliskovito postal eno najbolj priljubljenih spletnih orodij. Tolikšen uspeh ChatGPT je presenetil tudi njegove ustvarjalce.

ChatGPT je tako že po dobrem mesecu delovanja beležil okoli 13 milijonov uporabnikov dnevno in s tem postavil rekord. Postal je aplikacija z najhitreje rastočo bazo uporabnikov, piše portal Science Alert. Danes naj bi ga po trditvah Open AI tedensko uporabljalo že okoli 100 milijonov ljudi.

Postal je vseprisoten, saj so ga začeli kot pomoč pri svojem delu uporabljati zaposleni na vseh ravneh, vključno z vodilnimi kadri.

V samo letu dni je ChatGPT pokazal svojo neverjetno uporabno moč. Hkrati so se razkrile tudi njegove potencialne nevarnosti, ki so povzročile strah in številne pomisleke.

Po podatkih PitchBooka so vlagatelji v prvih devetih mesecih letos v zagonska podjetja s področja umetne inteligence vložili štirikrat več kot lani.

Med zadnjimi so zloraba tehnologije za lažne in zavajajoče informacije, goljufije, tudi na področju izobraževanja, pojavila so se vprašanja intelektualne lastnine in podobno. Ravno ti strahovi so povzročili tudi pozive k regulaciji umetne inteligence.

Naval vlagateljev

Uspeh ChatGPT je spodbodel tehnološke velikane, med katerimi se je vnel spopad za prvo mesto na področju rešitev generativne umetne inteligence. Vlagatelji v zagonska podjetja pa so začeli mrzlično iskati najprodornejše na tem področju.

Po podatkih PitchBooka so vlagatelji v prvih devetih mesecih letos v tovrstna zagonska podjetja vložili več kot 21 milijard dolarjev, kar je štirikrat več kot leta 2022. Velik del denarja je prišel od tehnoloških velikanov, kot so Microsoft, Amazon in Alphabet. Ti posli so preoblikovali ravnovesje moči v tehnologiji, pri čemer je Microsoft zaradi partnerstva z OpenAI v tekmi za primat na področju generativne umetne inteligence prehitel konkurenco.

Praktično vsi tehnološki velikani v to področje, ki lahko pomeni ključen člen četrte oziroma začetek pete industrijske revolucije, vlagajo ogromna sredstva.

ChatGPT naredil preboj v umetni inteligenci

Umetna inteligenca je sicer že dolgo del številnih spletnih aplikacij, brskalnikov, družbenih omrežij in ponudnikov vsebin, kot so Spoify, Netflix, Facebook in Google Zemljevidi. Tudi tehnološka podjetja umetno inteligenco že lep čas uporabljajo za pripravo priporočil, odkrivanje škodljivih vsebin na spletu ali pogon samovozečih avtomobilov.

Prva različica modela GPT pa sega v leto 2018. Podjetje OpenAI ga je uporabil že v aplikaciji DALL-E, vmesniku za ustvarjanje slik s pomočjo umetne inteligence. Toda tektonske premike je dosegla šele klepetalna različica, ChatGPT.

Ta komunicira v prepričljivem jeziku, pa čeprav njegovi odgovori niso vedno najbolj pravilni. Če so bili predhodni klepetalni roboti okorni in moteči, je ChatGPT, ki temelji na ogromni količini spletnih podatkov, ljudi s svojo “inteligenco” v trenutku prevzel.

Čez noč je postal eno izmed glavnih pomočnikov pri pisanju besedil, osnutkov e-poštnih sporočil, pisanju pesmi in seminarskih nalog, povzemanju dokumentov, pri pripravi govorov za različne dogodke, izkazal pa se je tudi pri pisanju programskih kod.

“Novo obdobje tesnobe”

“ChatGPT pomeni točko preloma, ko je umetna inteligenca prišla v zavest javnosti,” je za Bloomberg dejala strokovnjakinja za umetno inteligenco Sasha Luccioni, a dodala, da je obenem prinesel tudi novo obdobje tesnobe.

Pojavila so se številna poročila, da bi lahko ChatGPT širil napačne informacije, ogrožal delovna mesta in študentom pomagal goljufati pri nalogah. Mnoge šole so ga zato prepovedale, podobno so ravnali tudi v nekaterih podjetjih, kjer so zaposlenim prepovedali uporabo ChatGPT.

Odločevalci so začeli razpravljati o nevarnostih umetne inteligence. Pojavili so se strahovi, da bi lahko razvrednotila marsikatero delo. Številne države so podpisale izjavo za varen razvoj umetne inteligence, sprejemajo regulacije, glavni igralci, med njimi OpenAI, Google DeepMind in Anthropic, pa so podpisali kratko izjavo s svarilom o tveganju pojava superinteligentnih sistemov, ki bi lahko povzročili celo izbris človeštva.

Vrhunec napetosti med obljubami in nevarnostjo umetne inteligence je prišel tik pred prvo obletnico ChatGPT, ko je OpenAI za kratek čas moral zapustiti soustanovitelj in glavni izvršni direktor Sam Altman. Deloma naj bi se to po navedbah Bloomberga zgodilo zaradi nesoglasij z upravnim odborom glede pogledov na to, kako hitro razvijati in monetizirati umetno inteligenco. Le nekaj dni za tem se je Altman po uporu zaposlenih v Open AI vrnil na položaj.

Prihodnje leto upočasnitev?

Kot je za portal Science Alert dejal raziskovalec umetne inteligence z ameriške Univerze Drexel Tim Gorichanaz, je leto 2023 odprlo vrata umetni inteligenci, leto 2024 pa bo morda prineslo upočasnitev. Razvoj bi namreč utegnil trčiti ob tehnične in infrastrukturne omejitve, kot sta omejena proizvodnja čipov in zmogljivost strežnikov. Hkrati bo to področje deležno strožje regulacije.

Razvoj umetne inteligence bi v letu 2024 utegnil trčiti ob tehnične in infrastrukturne omejitve, kot sta omejena proizvodnja čipov in zmogljivost strežnikov.

Tim Gorichanaz, Univerza Drexel

Po mnenju Gorichanaza pa bi morala ta upočasnitev dati prostor za oblikovanje norm, kdaj in kje je uporaba ChatGPT družbeno sprejemljiva, uporabna in najbolj učinkovita. Neizogibno je, da se bodo ChatGPT in drugi generativni sistemi umetne inteligence naselili v delovne procese in omogočili, da se nekatere naloge opravijo hitreje in z manj napakami. “Kot so se ljudje naučili ‘googlati’, se bodo naučili delati tudi z orodji generativne umetne inteligence,” pravi Gorichanaz.

Temu pritrjuje tudi podatek, da je bilo letos v primerjavi z letom 2022 med razpisanimi delovnimi mesti kar 20-krat več takšnih, ki med opisi delovnega mesta in nalog zahtevajo tudi znanje in veščine s področja umetne inteligence. Pa ne le v podjetjih v tehnološki industriji, navaja portal Indeed.