Podjetniki ozka grla za izvedbo zelenega prehoda vidijo v financiranju
Na panelu z naslovom Simfonija trajnosti in inovativnosti, ki je potekal na Vrhu slovenskega gospodarstva, so podjetniki poudarili pomen usklajenosti pri razvoju.
Čeprav je anketa, ki jo je septembra izvedla Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), pokazala, da že 76 odstotkov podjetij izvaja projekte zelenega prehoda, so slovenski gospodarstveniki po poročanju STA opozorili na obremenitve in težave podjetij pri prehodu v ogljično nevtralno družbo.
Generalni direktor BASF Slovenija Simon Franko je na dogodku na Brdu pri Kranju opozoril, da je evropska zakonodaja na tem področju preveč kompleksna in preveč ambiciozna za večino evropskih podjetij. Zato se boji, da bo to pomenilo večjo nekonkurenčnost evropskega gospodarstva in eksodus industrije iz Evrope. Nujno se mu zdi odprtje teh tem v slovenskem in evropskem prostoru.
Da zeleni prehod ne bo poceni, je poudaril glavni izvršni direktor TAB Mežica Roman Burja, ki je prepričan, da so potrebne investicije in verjetno tudi širši družbeni konsenz. “Potrebno bo sodelovanje med podjetji in vlado, pa tudi gospodarstveniki, da si izmenjamo izkušnje in znanja,” je izpostavil Burja.
Podjetja kot največja ozka grla za izvedbo zelenega prehoda vidijo financiranje, okoljevarstvena dovoljenja, nejasno zakonodajo, pomanjkanje kadrov in umeščanje v prostor.
Zaostanek Slovenija pri financiranju inovativnih podjetij
Tudi pri zelenem prehodu bo bistvena inovativnost, so med drugim izpostavili gospodarstveniki in podali predloge za izboljšanje pogojev za zagonska podjetja.
Predsednica Poslovnih angelov Nina Dremelj je tako opozorila, da doslej v Sloveniji nismo imeli dobrega sistema financiranja inovativnih podjetij, se pa obetajo nekatere dobre novosti, med drugim ustanovitev treh skladov.
Te novosti je izpostavil tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič ter zagotovil, da na tem področju aktivno delujejo in da potekajo tudi dogovori z ministrstvoma za gospodarstvo ter finance.
Poleg tega je Papič izpostavil več kot pol milijarde evrov, ki bo prihodnje leto na voljo za vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije.
Direktorica družbe Adria Dom Marta Kelvišar ob tem upa, da pri razpisih ne bo prevladala birokracija, ki, kot je opozorila, duši inovativnost. Pojasnila je, da je pri razpisih potrebna predvidljivost, da podjetja lahko načrtujejo tudi svoje kadrovske in finančne resurse.
