Predsednik GZS: “Žal se nas prikazuje kot tiste, ki samo pričakujemo”
Predsednik GZS Tibor Šimonka je na Vrhu slovenskega gospodarstva dejal, da v vladi pogosto nimajo pravega sogovornika. Vprašal se je celo, ali v Sloveniji potrebujemo referendum o gospodarstvu oziroma o družbenoekonomskem sistemu.
“Prepričan sem, da v tej fazi potrebujemo nov družbeni konsenz. Morda celo referendum o družbenoekonomskem sistemu ali pa o ravni, ki si jo želimo ustvariti v državi. Prav bi bilo tudi, da bi podjetja enkrat za končno vedela, ali so sploh zaželena ali kakšno gospodarstvo in pod kakšnimi pogoji si ta država želi,” je v nagovoru na Brdu pri Kranju dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenija (GZS) Tibor Šimonka.
Predstavnik največjega gospodarskega združenja v državi je bil enkrat več kritičen do vladajoče politike, za katero je povedal, da ne ponuja pravega sogovornika.
“Žal mi je, da se nas sliši takrat, ko smo primorani kritizirati kakšne ukrepe,” je med drugim poudaril Šimonka. “Še bolj pa mi je žal, ko se nas prikazuje kot tiste, ki samo pričakujemo. Želimo neke vrste pomoči, a pri tem sami ne želimo ničesar prispevati. V resnici je situacija obratna. V danih okoliščinah in v danih poslovnih pogojih in okolju ste podjetniki nadpovprečno uspešni. Prek GZS, ki je vaš glas, nenehno in koherentno opozarjate na potrebe gospodarstva, ki so več ali manj vedno enake. Za razliko od političnih strank, ki velikokrat spreminjajo svojo agendo, ko pridejo na oblast, gospodarstvo agende ne spreminja. Ta se glasi: stabilno, predvidljivo in predvsem konkurenčno poslovno okolje.”
Povedano je, tako Šimonka, osnovni minimum, pri čemer je zatrdil, da Sloveniji manjka celostna slika in vizija. To naj bi bila tudi največja pomanjkljivost, ki jo ta trenutek vidi v državi.
Za razliko od političnih strank, ki velikokrat spreminjajo svojo agendo, ko pridejo na oblast, gospodarstvo agende ne spreminja. Ta se glasi: stabilno, predvidljivo in predvsem konkurenčno poslovno okolje.
Tibor Šimonka, Gospodarska zbornica Slovenije
Enkrat več je spomnil še na regulatorne in davčne obremenitve, ki po besedah predsednika GZS, podjetnika potiskajo k tlom. “Ne moremo hitreje teči, če smo oteženi na rokah, nogah in kjerkoli že.”
V luči krepitve konkurenčnosti slovenskega gospodarstva se je Tibor Šimonka zavzel tudi za razbremenitev plač, saj naj bi pošteno plačilo pomenilo tudi spoštovanje v podjetju.
Na GZS so ob tem izrazili željo, da se kosajo z najboljšimi, a se za zdaj Slovenija na lestvicah konkurenčnosti pogosto uvršča v sredino ali pod povprečje.
“Naša vizija je pametna Slovenija. Majhna pa vendar ambiciozna in okretna, samozavestna, urejena in uglašena,” je sklenil Šimonka.
Nazadovanje pri kadrih prihodnosti
Na slabe uvrstitve Slovenije na mednarodnih lestvicah je spomnila tudi generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, ki je izpostavila zdrs naše države na svetovnem inovacijskem indeksu.
“Smo na 33. mestu, za Portugalsko, Češko, tik pred Madžarsko in Litvo. Zaostajamo tudi v inovacijskem indeksu v Evropi, kjer smo samo sledilci, in spet za povprečjem.”
Po njenih besedah smo nazadovali tudi v deležu IKT strokovnjakov v celotnem številu zaposlenih. Delež se je s 4,8 zmanjšal na 4,5 odstotka, medtem ko si je Slovenija lani zadala cilj, da bomo do 2030 izobrazili deset odstotkov strokovnjakov v celotni strukturi zaposlenih. “Letno bi morali usposobiti 6000, uspe nam jih 2500,” je še poudarila.
Nahtigal je poudarila še, da so na GZS neizprosni, ko gre za vsebino nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). “Veliko naporov vlagamo, da bi se s pripravljavci tega dokumenta uglasili glede prihodnosti slovenske industrije in energetske samozadostnosti.”
