Težki časi za Elona Muska: kaj vse mu dela sive lase

Ustanovitelj in glavni izvršni direktor proizvajalca električnih vozil Tesla Elon Musk ima v teh dneh odprtih več front. A čeprav ekscentrični milijarder upravlja šest različnih podjetij, od velikana vesoljske tehnologije SpaceX do družbenega omrežja X in start upov, kot sta Neuralink in xAI, so njegove trenutne težave zgoščene prav v Tesli. Ta pomeni tudi največji del njegovega premoženja.

Musk je v ponedeljek izrazil željo, da bi imel v vodilnem ponudniku električnih vozil večji lastniški delež. Medtem se podjetje, v katerem je Musk že zdaj največji posamični delničar, spopada z milijonskim odpoklicem vozil na največjem trgu za električna vozila, zaprtjem tovarne v Nemčiji, visoko ceno pompozno napovedanega cybertrucka in izgubo tržnega deleža proti kitajskemu tekmecu.

Kot da to še ni dovolj, se v več Muskovih podjetij pojavljajo obtožbe o slabem delovnem vzdušju. Tuji mediji poročajo, da poslovnež uživa širok nabor različnih prepovedanih drog, kar skrbi predvsem delničarje v podjetjih. Medtem na Švedskem delavci v Teslinem hčerinskem podjetju skušajo ustanoviti sindikat.

Brez večjega deleža ne bo umetne inteligence

“Ne ustreza mi, da bi Teslo razvil v vodilno na področju umetne inteligence in robotike, ne da bi imel vsaj 25-odstotni glasovalni delež. Dokler ni tako, bi produkte umetne inteligence raje razvijal izven podjetja,” je Musk na omrežju X odgovoril na vprašanje uporabnika, zakaj zahteva večji lastniški delež.

Kot je še pojasnil, mu trenutni 13-odstotni lastniški delež daje precej vpliva, a ne dovolj, da ga drugi delničarji ne bi zlahka preglasovali. “Če imam 25 odstotkov, to pomeni, da imam vpliv, vendar me še vedno lahko preglasujejo, če dvakrat toliko delničarjev glasuje proti meni kot zame. Pri 15 odstotkih ali manj pa je razmerje za in proti takšno, da je prevzem vprašljivih interesov prelahek,” je dejal.

Najbogatejšemu Zemljanu, čigar premoženje Forbes ocenjuje na 230 milijard dolarjev, bi ustrezala tudi dvotirna struktura glasovalnih pravic. Toda odkar Tesla kotira na borzi, to ni več mogoče, je dejal.

I am uncomfortable growing Tesla to be a leader in AI & robotics without having ~25% voting control. Enough to be influential, but not so much that I can’t be overturned.

Unless that is the case, I would prefer to build products outside of Tesla. You don’t seem to understand…

— Elon Musk (@elonmusk) January 15, 2024

Tesla v Muskovih očeh ni le proizvajalec električnih vozil, temveč skupek različnih razvojnih podjetij. Že leta 2021 je Musk Teslo želel uveljaviti kot vodilno na področju umetne inteligence.

Med drugim Tesla razvija tudi humanoidnega robota Optimus. Več kot milijardo dolarjev pa so vložili v razvoj superračunalnika Dojo, ki bo omogočal razvoj modelov strojnega učenja, na katerih bo temeljil sistem avtonomne vožnje, piše Bloomberg.

Lani je Musk ustanovil podjetje xAI, ki je razvilo klepetalnega robota Grok. Ta je konkurenca robotu ChatGPT podjetja OpenAI. Tudi tega je soustanovil Musk, a pozneje po sporu z ostalimi vodilnimi izstopil iz uprave. V zadnjih letih je bil pogosto kritičen do hitrega razvoja umetne inteligence.

V letu 2022 je Musk prodal za več milijard dolarjev Teslinih delnic. Z denarjem je financiral 44 milijard dolarjev vreden prevzem družbenega omrežja Twitter. Ta se je nato preimenoval v X.

Ostra konkurenca in odpoklici

Teslina delnica je lani podvojila svojo vrednost, v začetku letošnjega leta pa izgubila že 12 odstotkov. To je podjetju oklestilo tržno vrednost za dobrih 90 milijard dolarjev. Trenutna tržna kapitalizacija znaša 686 milijard dolarjev, kar Muskov delež vrednoti na približno 90 milijard dolarjev.

V zadnjem četrtletju lanskega leta je Tesla izgubila krono vodilnega proizvajalca električnih vozil. V trimesečju je namreč več vozil prodal kitajski BYD. Čeprav je Tesla v celotnem letu ostala največja po številu prodanih vozil, je BYD v desetih letih naredil ogromen napredek.

Musk se je njihovemu izdelku leta 2011 še smejal, zdaj pa že priznava konkurenčnost BYD in drugih kitajskih ponudnikov, kot je Nio. Ti so ob izdatni podpori domačih oblasti povečali svoj tržni delež na Kitajskem, vse bolj pa se širijo tudi na tuje trge.

Kitajska je največji trg za električna vozila na svetu. Zato je za Teslo skrb vzbujajoče, da je morala v začetku januarja odpoklicati 1,6 milijona vozil na tem trgu. Razlog so bile težave s programsko opremo. Mesec prej, decembra, pa je odpoklicala več kot dva milijona Tesel v ZDA, saj je regulator našel težave pri delovanju asistenčnega orodja Autopilot.

Dobavne skrbi in drag tovornjak

Pred dnevi je Tesla sporočila, da v nemški gigatovarni Berlin-Brandenburg za dva tedna ustavlja proizvodnjo vozil. Razlog za to so napadi hutijevskih upornikov v Jemnu na trgovske ladje v Rdečem morju. Napadi onemogočajo najkrajšo dobavno pot med Azijo in Evropo skozi Sueški prekop in preusmerjajo ladje okrog Afrike.

To vpliva tudi na proizvodnjo v nemškem Grünhildeju, kjer Tesla letno izdela pol milijona vozil, je sporočilo podjetje.

Ob koncu lanskega leta je Tesla naposled lansirala futuristični poltovornjak Cybertruck, ki ga je Musk napovedal že leta 2019. Ta se bo prodajal po skoraj polovico višji ceni kot sprva predvideno. Najcenejša različica bo stala slabih 45 tisoč evrov in bo po mnenju analitikov dostopna le bogatejšim kupcem. Samo za rezervacijo je treba odšteti tisoč dolarjev, ki jih kupec ne more dobiti nazaj.

Vozilo, s katerim Musk želi nagovoriti ameriški trg navdušencev nad velikimi avtomobili, je deležen tudi precej kritik okoljevarstvenikov. Čeprav gre za električno vozilo, kritiki opozarjajo, da se z megalomanskim cybertruckom Tesla oddaljuje od svoje temeljne vizije reševanja podnebne krize.

Nejevoljni delavci

Novo leto, nove obtožbe Muskovih delavcev o “toksični” delovni kulturi v njegovih podjetjih. V januarju je ameriška agencija za delo Muskovo vesoljsko podjetje SpaceX obtožila, da je kršilo pravice zaposlenih, potem ko so leta 2022 nekateri delavci napisali odprto pismo vodstvu. V njem so se pritoževali čez Muskove neprimerne komentarje.

Po navedbah regulatorja v ZDA je SpaceX zaposlene po prejetem pismu zasliševal in jim grozil z odpuščanjem. Družba ima “strupeno kulturo”, v kateri se dopušča nadlegovanje, zlasti žensk, je v izjavi dejala ena od odpuščenih delavk Deborah Lawrence.

Teh obtožb je še več. Novembra je Reuters dokumentiral vsaj 600 neprijavljenih poškodb na delovnem mestu pri SpaceXu. Oktobra je ameriška agencija za delo obtožila omrežje X, da je zaradi kritičnih tvitov neupravičeno odpustilo delavca. Pri Tesli pa so se v preteklosti pojavljale obtožbe o rasni diskriminaciji zaposlenih.

Musk je glasen nasprotnik sindikalnega združevanja, zato mu ni bila pogodu lanska stavka delavcev na Švedskem. Tam so se mu oktobra s stavko uprli mehaniki v Teslinem hčerinskem podjetju, potem ko je Tesla zavrnila njihovo zahtevo za ustanovitev sindikata.

Mehanikom so v bran stopili pristaniški delavci, ki so blokirali dobavo Teslinih avtomobilov, električarji, ki so ustavili vzdrževalna dela, nazadnje pa še poštarji. Ti so zavračali dostavo registrskih tablic za Teslo. Musk je solidarnostno akcijo označil za “norost”.

Eden glavnih prijemov, s katerim Musk svoje delavce odvrača od ustanavljanja sindikatov, je vključevanje delavcev v lastništvo. Toda Tesla letos po poročanju Bloomberga zaposlenih ne bo nagradila z delniškimi opcijami, kot je sicer v podjetju običajna praksa.

… in nejevoljni delničarji

Wall Street Journal (WSJ) je po novem letu poročal, da Musk redno uživa širok nabor prepovedanih drog. Na zasebnih zabavah po vsem svetu, kjer morajo udeleženci telefon oddati pri vratih, naj bi Musk po neuradnih virih jemal LSD, kokain, ekstazi in psihedelične gobice. Ima tudi recept za ketamin, ki naj bi ga po navedbah WSJ jemal nenehno. Leta 2018 je na podkastu Joeja Rogana javno kadil konopljo.

Jemanje prepovedanih drog bi pomenilo težavo ne le za Muskovo zdravje, temveč tudi za podjetja, ki jih vodi. Tako pri Tesli, ki kotira na borzi, kot pri SpaceXu bi takšno početje kršilo politiko podjetja.

Ker vrednotenja obeh podjetij v večini temeljita na Muskovi javni podobi, takšna poročila skrbijo ostale delničarje in uprave obeh podjetij. Tesla je kot javno podjetje odgovorna svojim delničarjem. Zasebni SpaceX pa ima za 14 milijard dolarjev pogodb z ameriško vlado, kar zahteva upoštevanje zveznih zakonov, ki zahtevajo delovna okolja brez prepovedanih substanc.

Musk je navedbe WSJ zanikal, rekoč, da ni padel še na nobenem preverjanju. “Če bi jemanje drog izboljšalo mojo produktivnost, bi jih vsekakor jemal,” je dodal v svojem slogu. Omenil je še, da mu je uspelo ustvariti eno največjih avtomobilskih družb na svetu in eno največjih vesoljskih podjetij.

“Karkoli že počnem, moram očitno še naprej početi,” je ocenil.