Presenetljiva izjava evropskega centralnega bančnika o obrestnih merah
Robert Holzmann, član izvršilnega odbora Evropske centralne banke, ki odloča o stroških zadolževanja v evrskem območju, je v Davosu dejal, da ne gre računati na nižanje obrestnih mer v 2024.
Inflacija v evrskem območju vztraja nad ciljno ravnijo Evropske centralne banke (ECB), hkrati ostajajo tveganja za novo zaostritev. Zato član izvršilnega odbora ECB in guverner avstrijske centralne banke Robert Holzmann meni, da so pričakovanja monetarnega sproščanja v letošnjem letu preuranjena.
Čeprav evropsko gospodarstvo po zadnjih merjenjih že kaže znake upočasnjevanja, k čemur ključno prispevajo tudi visoke obrestne mere, lahko geopolitična tveganja stopnjujejo pritisk na cene življenjskih potrebščin. Med tveganji so zlasti napadi hutijevski upornikov iz Jemna na trgovske ladje v Rdečem morju, ki hromijo dobavne verige.
“Geopolitične grožnje so se povečale, saj to, kar smo doslej videli pri hutijevcih, po mojem mnenju ni konec. Morda je uvertura v nekaj širšega, kar bo vplivalo na Sueški prekop in tam zvišalo cene,” je po poročanju Bloomberga dejal Holzmann na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu. “Ne bi smeli računati na nižanje obrestnih mer v letu 2024.”
Padec evropske inflacije v novembru na le streljaj od ciljne dvoodstotne ravni ECB je sprožila optimistične napovedi. Trgi v 2024 pričakujejo šest nižanj, začenši z aprilom, ekonomisti pa napovedujejo štiri nižanja od junijskega zasedanja dalje.
Prezgodaj za pogovor o rezih
Podobno stališče kot Holzmann je zavzel guverner nemške centralne banke (Bundesbank) Joachim Nagel, ki se prav tako mudi v Davosu. V intervjuju za Bloomberg TV je dejal, da ne želi špekulirati vsaj do poletja in da je še prezgodaj, da bi govorili o nižanju obrestnih mer.
Frazo, da je “mnogo prezgodaj” za ta pogovor, sta pred tem že uporabila tudi predsednica ECB Christine Lagarde in glavni ekonomist banke Philip Lane.
Tako Holzmann kot Nagel v odboru ECB, ki določa monetarno politiko za evrsko območje, veljata za najbolj “jastrebovska” člana. To pomeni, da sta v boju z inflacijo zagovornika strožje monetarne politike, torej višjih obrestnih mer. Lane se nagiba na nasprotno, “golobičjo” stran, ki zagovarja bolj ohlapno politiko. Lagarde velja za nevtralno.
Recesija ni izključena
ECB napoveduje, da bo inflacija padla na raven dveh odstotkov šele v letu 2025. Med glavnimi tveganji, da ta ostane visoka, je Holzmann navedel rast plač in nedavno sprejete kolektivne pogodbe v Avstriji, Nemčiji in na Nizozemskem.
Gospodarstvo v EU medtem slabi. V Nemčiji je bruto domači proizvod v zadnjem četrtletju lanskega leta upadel za 0,3 odstotka. Za prav toliko se je največje evropsko gospodarstvo skrčilo v celotnem letu.
Konec januarja bodo znani še podatki o BDP za evrsko območje. Čeprav Holzmann meni, da na stari celini ne bo prišlo do "prave recesije," bi to vseeno lahko sprožili zunanji dejavniki. Med te avstrijski bankir prišteva rast cen nafte, ki bi podražila tudi plin. To bi prizadelo več industrijskih sektorjev, nemara tudi storitvenega, navaja Bloomberg.
