Preti nova kriza z dobavami: slovenski špediter opozarja na morebitne višje cene

Hutijevski uporniki v Jemnu, ki jih podpira Iran, od začetka vojne med Izraelom in Hamasom stopnjujejo napade na komercialne ladje v ožini Bab el Mandeb ob jemenski obali. Zahtevajo humanitarno pomoč za Gazo. Četudi na napade odgovarjajo francoske, britanske in ameriške vojaške ladje, so se velika logistična podjetja do umiritve razmer odločila za obvod bližnjega Sueškega prekopa.

V ponedeljek je tudi britansko naftno podjetje British Petroleum (BP) ustavilo vse tankerje, ki so bili namenjeni skozi Sueški prekop. Pri tem se je sklicevalo na vse slabše varnostne razmere v regiji.

Nafta se draži

Zaradi negotovih razmer se je podražila surova nafta, saj je Sueški prehod ena glavnih poti za nafto in naftne proizvode z Bližnjega vzhoda. Zahodnoteksaška nafta WTI (West Texas Intermediate) je v ponedeljek pridobila približno 2,8 odstotka, nafta brent prav tako. Brent se giblje pri 79 dolarjih za sod, WTI pa malce pod 74 dolarji.

Prejšnji teden je surova nafta prekinila niz sedmih tednov padca z 0,9-odstotno rastjo.

Vlagatelji na delniških trgih pa se ustavljenega prometa skozi prekop, skozi katerega gre 12 odstotkov svetovne trgovine, niso ustrašili. Še več, delnice nekaterih ladjarskih družb – večinoma evropskih – so v ponedeljkovem trgovanju rasle.

Višji stroški, višje cene prevoza

Prekinitev prometa skozi Sueški prekop sili ladjarje, da ciljna pristanišča dosežejo po daljši poti okrog Afrike, mimo Rta dobrega upanja. To potovanju doda tisoče kilometrov, povzroča zamude pri dostavi blaga in poviša stroške goriva.

Delniški trgi pa stavijo, da bodo v primeru dolgotrajnejšega zaprtja prekopa podjetja v sektorju dvignila cene ladijskega prevoza, piše Reuters. Svetovni indeks cen zabojnikov (World Container Index – WCI), ki ga pripravlja družba Drewry, je prejšnji teden zrastel za štiri odstotke. Povprečna cena za 40-čeveljski zabojnik je znašala 1.521 dolarjev (1.392 evrov).

“Sueški prekop je ključna povezava v pomorski trgovini, svetovna trgovska flota pa je vse bolj razredčena, saj ladje spreminjajo trgovinske vzorce. Vsi segmenti so prisotni v tej regiji in verjetno bomo v kratkem videli višje cene,” menijo analitiki pri investicijski banki Jefferies.

Tanker z Bližnjega vzhoda bi potreboval 17 dni, da pride v Evropo prek Sueza, in 41 dni, da bi obkrožil Afriko, še navaja Reuters. Po mnenju analitikov Jefferiesa bi lahko bili vojaški konvoji za spremstvo boljša alternativa kot vožnja okoli Rta dobrega upanja.

Intereuropa: višje cene bi se prenesle na potrošnike

Pri slovenskem logistu Intereuropa pa ocenjujejo, da se tranzitni čas s potovanjem okoli Afrike podaljša za 10 dni. “Nastale razmere bodo imele poleg časovnega tudi stroškovni vpliv. V tem trenutku še ne moremo stroškovno oceniti vpliva na poslovanje, saj pričakujemo najprej stroškovno ovrednotenje ladjarjev. Temu bo sledil ponovni dvig pomorskih voznin,” pravijo pri podjetju.

Višje cene bi se prej ali slej lahko prenesle tudi na potrošnike, še pravijo pri Intereuropi.

“Izvedba posameznega logističnega procesa v letalskem, kopenskem ali pomorskem prometu zajema različne stroške, ki so zajeti v končni ceni logističnih storitev in posledično vplivajo na maloprodajno ceno, torej na potrošnike.”

Razmere v Rdečem morju spremljajo tudi v Luki Koper, kjer redno komunicirajo z ladjarji. “Po informacijah, s katerimi razpolagamo, nekateri ladjarji že preusmerjajo svoje ladje, kar pomeni, da bo tovor, namenjen v severni Jadran, k nam prispel z zamikom,” so nam sporočili.

Dogajanje v Rdečem morju ne bo imelo večjega vpliva na letošnji poslovni načrt, še pravijo v Luki Koper.

Delnice ladjarjev rastejo

Delnice danskega Maerska so v ponedeljek poskočile za dobre tri odstotke. Delnica nemškega prevoznika Hapag-Lloyd, katerega ladjo je v petek zadel hutijevski izstrelek, je pridobila 7,8 odstotka.

Na newyorški borzi je podjetje Scorpio Tankers iz Monaka, ki se ukvarja s prevozom nafte in naftnih proizvodov, pridobilo do pet odstotkov. Do konca dneva so se pridobitve znižale na 2,6 odstotka.

Na Bermudih registrirano podjetje Nordic American Tankers pa je na newyorški borzi pridobilo dobrih osem odstotkov, a nato zdrsnilo nazaj na dvoodstotno rast. Podjetje upravlja floto največjih tankerjev, ki zmorejo pri polni obtežitvi prečkati Sueški prekop (tako imenovani tankerji Suezmax).

Čigave ladje so napadli

Raketni napadi ali napadi z brezpilotnimi letali iz Jemna so konec prejšnjega tedna doleteli trgovske ladje velikanov, kot sta nemški Hapag-Lloyd in švicarsko-italijanski MSC. Ta je največji tovorni ladijski prevoznik na svetu po velikosti flote.

V petek so jemenski uporniki napadli MSC-jevo ladjo Paladium III. Nihče izmed posadke ni bil poškodovan, plovilo pa je bilo lažje poškodovano zaradi požara. Isti dan je raketa zadela tudi ladjo Hapag-Lloyda Al Jasrah, v četrtek pa se je Maerskova ladja Gibraltar za las izognila raketnemu napadu.

“Zaradi incidenta ter zaradi zaščite življenj in varnosti naših pomorščakov ladje MSC ne bodo plule čez Sueški prekop proti vzhodu ali zahodu, dokler prehod v Rdečem morju ne bo varen. Že zdaj bodo nekatere storitve preusmerjene prek Rta dobrega upanja,” so se odzvali pri MSC.

Vse tri družbe so ustavile prehode svojih ladij čez Rdeče morje. V odziv na nevarnost se jim je pridružil tudi tretji največji ladjar na svetu, francoski CMA CGM.

Hutijevci so prejšnji teden napadli tudi norveški tanker Strinda. Ta naj bi po navedbah upornikov prevažal nafto za Izrael. V družbi so sprva odgovorili, da je ladja prevažala biogorivo, namenjeno za Italijo, pozneje pa dodali, da naj bi se ustavila tudi v Izraelu.

Novo ozko grlo

Uporniki so napovedali, da bodo napadali ladje, ki so namenjene v izraelska pristanišča. Zahtevajo, da se na območje Gaze, ki jo od napadov Hamasa oblegajo izraelske varnostne sile, pošljejo humanitarna pomoč, zdravila in hrana.

Na napade odgovarjajo ameriške, francoske in britanske varnostne sile. Ameriški rušilec Carney je sestrelil že več dronov in raket. Pridružuje se mu tudi francoska fregata Languedoc. Ameriški svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan je napade hutijevcev označil za “materialno grožnjo” mednarodni trgovini.

Zaprtje – ali neuporaba – Sueškega prekopa lahko ohromi svetovne dobavne verige, kot se je zgodilo marca 2021, ko je v kanalu nasedla tovorna ladja Ever Given. Po ocenah je tista nesreča za več tednov zmanjšala tovorno zmogljivost za 20 do 30 odstotkov, piše Bloomberg. Ever Given je bila v kanalu ujeta en teden.

Dogajanje v Rdečem morju le še zaostruje težavno stanje v svetovni logistiki. Panamski kanal, ki povezuje Atlantski in Tihi ocean ter skozi katerega teče okrog pet odstotkov svetovne trgovine, je prav tako občutno zmanjšal število prečkanj. Okoliško regijo namreč pesti suša, ki niža vodostaj v kanalu, medtem ko ladje na prehod čakajo po več tednov ali pa plačujejo vrtoglave zneske za skok prek vrste.