Najpogostejši razlogi, da zaposleni zapustijo podjetje
Pomembno je vedeti, zakaj zaposleni zapuščajo podjetja. Ker zapolnitev teh delovnih mest z novimi kadri zahteva veliko časa in truda, je za delodajalce koristno, da najdejo načine, kako obdržati tiste, ki so že v podjetju.
Razlogi za menjavo službe so se po epidemiji covida-19 bistveno spremenili. Poleg prenizke plače ter želje po novih kariernih izzivih in napredovanju so zdaj tu še nestabilnost zaposlitve, prevelika delovna obremenitev oziroma neravnovesje med delom in prostim časom ter služba, ki nas ne izpopolnjuje, razlaga Ajda Sibinčič, direktorica podjetja za kadrovsko svetovanje FirstClass.
Za menjavo službe se lahko odločimo tudi, ko smo na aktualnem delovnem mestu zadovoljni, a nas zamika nova karierna priložnost z boljšim plačilom, novimi izzivi ali večjo odgovornostjo, dodaja Sibinčič.
Poglejmo najpogostejše razloge, da se ljudje odločijo za odpoved oziroma menjavo službe, kot jih navajajo na platformi indeed.com, specializirani za kadrovsko področje:
1. Potreba po novem izzivu
Ko ste nekaj časa na istem delovnem mestu, dodobra spoznate svoje naloge in odgovornosti. Na neki točki lahko dobite občutek, da se ne morete več ničesar naučiti. Ljudje v tem primeru pogosto poiščejo nov izziv.
2. Želja po višji plači
Če se zaposlenemu zdi, da je za svoje delo premalo plačan, se lahko odloči, da poišče novo službo. Morda je pripravljen sprejeti več odgovornosti in s tem tudi večje plačilo. Včasih pa se potreba po višji plači pojavi, ko posameznik spremeni življenjski slog oziroma si ustvari družino.
3. Občutek, da primanjkuje navdiha
Kar je na začetku navduševalo, zaposlenega lahko na neki točki pusti brez navdiha. Z novo zaposlitvijo, če mu trenutni delodajalec ne omogoči novih nalog, pa lahko spet začuti strast do svojega dela.
4. Potreba po tem, da se zaposleni čuti cenjen
Zaradi občutka, da je v službi zlahka zamenljiv, bo zaposleni morda želel poiskati delovno mesto, na katerem bo njegov trud bolj cenjen. Dobro je, če delavec čuti, da je njegovo delo pomembno in da vpliva na uspeh podjetja. Na začetnih delovnih mestih je to sicer lahko težje, saj s sabo prinesejo manj odgovornosti.
5. Iskanje boljšega odnosa z vodstvom
Povsem normalen del življenja je, da se z nekaterimi ljudmi ujamemo bolj kot z drugimi. Če delavec meni, da potrebuje bolj spodbudnega vodjo ali nadrejenega, bo morda poiskal podjetje, ki odnose med zaposlenimi in vodstvom bolj ceni.
6. Iskanje rasti na delovnem mestu in napredovanja v karieri
Eden od razlogov za menjavo službe je tudi, če je zaposleni pri trenutnem delodajalcu omejen glede napredovanja in učenja novih veščin. Občutek, da v svoji karieri lahko napreduje, je lahko ključen, da se počuti izpolnjenega. Dobri delodajalci zato omogočajo stalna izobraževanja, kot so delavnice, seminarji in predavanja.
7. Potreba po povratnih informacijah oziroma strukturiranosti
Nekaterim ljudem ustreza bolj dinamično delovno okolje, medtem ko drugi potrebujejo več strukture in so lahko nenehno negotovi, kako vodja gleda na njihov napredek in trud. Ključno je, da od delodajalca redno prejema povratne informacije.
9. Želja po selitvi
Razlogov za selitev je veliko – drugam nas lahko popelje ljubezen, morda tudi želja, da bi živeli bližje družini. Če delovno mesto ne ponuja dela na daljavo, bo zaposlenih morda moral poiskati novo službo.
10. Fleksibilni urnik in plačan dopust
Mnogi zaposleni želijo delovno mesto s prilagodljivim urnikom in možnostjo dela na daljavo. Če mu podjetje v nekem trenutku tega ne omogoča več, se lahko odloči, da najde podjetje, kjer bo to možnost imel. Pogost razlog za odhod z delovnega mesta je tudi premalo dni plačanega dopusta.
11. Občutek, da se je vaše delo spremenilo v negativno smer
Delodajalec ob zaposlitvi delavcu predstavi naloge in odgovornosti, pa tudi prednosti in ugodnosti. Z razvojem podjetja pa lahko ugotovi, da je njegovo delovno mesto videti precej drugače kot na začetku. To lahko med drugim pomeni, da opravlja naloge, ki niso bile predvidene, ali pa da nekaterih obljubljenih ugodnosti ni na voljo.
12. Želja po jasnejši viziji podjetja
Delo se marsikomu lahko zdi smiselno le, če dela v podjetju z jasno vizijo. Če so cilji in poslanstvo delodajalca nejasni, ga bo morda zamikalo delo v podjetju z jasnejšimi vrednotami. Tako bo tudi bolje razumel, kako njegovo delo pomaga podjetju pri doseganju ciljev.
13. Potreba po večjem ravnovesju med delom in zasebnim življenjem
Čas za prijatelje, družino in hobije je pomemben del zdravega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem. Če se zaposlenemu zdi, da nadrejeni prepogosto zunaj delovnega časa naveže stik z njim ali da nenehno dela nadure, lahko to začne preveč vplivati na njegovo zasebno življenje in povzroči občutek izgorelosti.
14. Iskanje finančno varnejšega podjetja
Zmanjševanje proračuna in omejena sredstva so lahko velik izziv. Če se podjetje sooča s finančnimi težavami, se zaposleni lahko počuti zelo negotovo in si poišče novo zaposlitev.
15. Želja po večji neodvisnosti
Nekatere vodje imajo veliko težavo z mikroupravljanjem – to pomeni, da spremljajo prav vse, kar počnete, in ne znajo popustiti pri nadzoru. V tem primeru zaposleni lahko začuti, da v svoji vlogi potrebuje več neodvisnosti in samostojnosti. Kakovosten delodajalec zaupa svojim zaposlenim in jim da možnost, da stvari naredijo (in se tako naučijo) sami.
16. Iskanje priznanja
Pozitivne povratne informacije in pohvale so način, da vodje poskrbijo za to, da se zaposleni čutijo cenjene. Ko takšno priznanje umanjka, je motivacija lahko velik problem.
Kaj bi podjetjem morala povedati velika fluktuacija?
Načeloma je velika fluktuacija znak za alarm, poudarja direktorica FirstClassa Ajda Sibinčič. Podjetju bi moralo to povedati, da so potrebne spremembe, saj izgubljajo zaposlene. Hkrati pa je težje pridobiti nove ljudi, če se novica o veliki fluktuaciji razširi.
Razlogi za to so lahko pomanjkanje skrbi za zaposlene, slabi odnosi, nezmožnost finančnega in kariernega napredovanja in še številni drugi. Prej jih vodstvo podjetja identificira, prej lahko preprečijo nadaljnji odliv, sploh v časih, ko je zaradi velike ponudbe delovnih mest na trgu težko pridobiti kader, dodaja Sibinčič.
Dobra praksa, ki jo izpostavljajo v podjetju FirstClass, je uvedba tako imenovanega “exit intervjuja”. Pri tem gre za transparenten pogovor o tem, zakaj zaposleni odhaja, s čim ni bil zadovoljen in kako se je počutil v podjetju. Tudi na ta način organizacija lažje identificira dejavnike odhoda in uvede izboljšave.
