To je 7 tehnologij, ki bodo zaznamovale leto 2024

V letu 2023 smo spremljali vzpon modelov generativne umetne inteligence, kot sta Googlov Bard ali ChatGPT podjetja OpenAI. Ta preboj bo imel nedvomno še naprej velik vpliv na posel in vsakdanje življenje. A v letu 2024 se mu bodo pridružile tudi druge tehnološke inovacije, ki svet spreminjajo z vse bolj vratolomno hitrostjo.

“Poleg generativne umetne inteligence so področja, ki jih je treba opazovati leta 2024, še razvoj polprevodnikov, postkvantna kriptografija, tehnologije baterij in novo raziskovanje vesolja,” meni Pascal Brier, izvršni direktor inovacij pri francoskem IT-podjetju Capgemini.

“Ta področja bodo ključna pri reševanju izzivov naših gospodarstev, skupnosti in ekosistemov.”

Pripravili smo seznam sedmih tehnoloških trendov, ki jih bo v letu 2024 vredno opazovati.

1. Umetna inteligenca, pomanjšana

Pohod generativne umetne inteligence se še ni končal, četudi Evropska unija skuša omejiti njene negativne učinke. A če smo se letos čudili nad zmogljivostjo velikih jezikovnih modelov, na podlagi katerih delujejo klepetalni roboti, kot je ChatGPT, se prihodnje leto obeta pojav manjših in cenejših oblik te tehnologije.

Ti modeli bodo postajali čedalje manjši, da bodo lahko delovali v napravah z nizkim ogljičnim odtisom in omejenimi zmožnostmi obdelave, ocenjujejo pri Capgemini.

Pojavile se bodo platforme, ki bodo podjetjem ponujale orodja za izkoriščanje generativne umetne inteligence brez potrebe po globokem tehničnem znanju znotraj podjetja. Te inovacije bodo organizacijam omogočile hitrejše prilagajanje generativne umetne inteligence svojim potrebam.

2. Kvantni računalniki

Kvantni računalniki rešujejo probleme eksponentno hitreje in z manjšo porabo energije kot tradicionalni računalniki. Pri tem izkoriščajo kvantne pojave, kot sta superpozicija in prepletenost, tradicionalne bite pa v kvantnih napravah zamenjajo tako imenovani kubiti (qubits).

Gre za tehnologijo, ki lahko optimizira naložbene strategije in šifriranje ali odkrije nove izdelke v doslej neslutenih časovnih okvirih, piše portal Plain Concepts. Uporabna bo pri razvoju novih zdravil, upravljanju velikih flot logističnih podjetij in zmanjšanju ogljičnih izpustov.

Po ocenah je trenutno na svetu okoli 150 do 200 kvantnih računalnikov. Te številke vključujejo tako majhne, eksperimentalne naprave kot tudi močnejše naprave, v blog zapisu navaja poljsko podjetje za satelitsko komunikacijo TS2 Space.

Vodilni akterji v tekmi kvantnega računalništva so predvsem raziskovalne ustanove, tehnološka podjetja in vlade. Podjetja, kot so IBM, Google, Microsoft in Intel, so naredila pomemben napredek pri razvoju kvantnih računalnikov in omogočila dostop do svojih naprav prek platform v oblaku.

3. Kvantno odporni algoritmi za večjo kibernetsko varnost

Razvoj kvantnega računalništva prinaša tudi resno grožnjo. Zaradi zmogljivosti te tehnologije lahko trenutni standardi šifriranja, kot sta RSA in ECC, postanejo zastareli. Razvoj kvantno odpornih algoritmov zato postaja nujen za ohranjanje zasebnosti in varnosti podatkov, opozarjajo pri Capgemini.

V ZDA bo nacionalni inštitut za standarde in tehnologijo leta 2024 izdal standard za postkvantno kriptografijo (PQC), algoritme šifriranja, ki naj bi bili odporni proti kvantnim napadom.

Leta 2023 smo bili priča kršitvam kibernetske varnosti v panogah od gostinstva do internetne programske opreme. V 2024 bodo morala podjetja vlagati v napredne varnostne tehnologije za zaščito svojih sredstev.

Po podatkih Cybersecurity Ventures bodo stroški kibernetske kriminalitete do leta 2025 znašali 10.500 milijard dolarjev, v primerjavi s 3.000 milijardami dolarjev leta 2015. V poročilu podjetja Accenture so stroški enega incidenta kibernetske kriminalitete leta 2021 v povprečju znašali 13 milijonov dolarjev.

Strokovnjaki napovedujejo, da se bodo ti stroški do leta 2024 povišali za 15 odstotkov, piše portal Exclaimer.

4. Razširjena in virtualna resničnost

Če gre verjeti Marku Zuckerbergu – za mnoge nemara dvomljiv začetek – je obogatena resničnost (augmented reality) del naše prihodnosti. Tehnološki guru je konec leta 2021 svoj Facebook preimenoval v Meta in začel razvoj storitev, ki temeljijo na konceptu razširjene resničnosti. To vključuje razvoj virtualnih svetov po imenu metaverzum in očal za obogateno resničnost.

Razširjena resničnost vključuje vse tehnologije, ki simulirajo resničnost, od virtualne, obogatene do mešane resničnosti. Z ustvarjanjem resničnosti brez kakršnekoli oprijemljive prisotnosti je ta tehnologija priljubljena med igralci videoiger, pa tudi v medicini in maloprodaji.

Gre za trend, ki bo pospešil pridobivanje novih digitalnih znanj in spretnosti v vseh vrstah delovnih mest. Obenem bo izboljšal poslovne procese in učinkovitost ter eksponentno znižal stroške, pišejo pri Plain Concepts.

5. Polprevodniki

Polprevodniki so se v 2023 znašli v središču geopolitičnega merjenja moči med ZDA in Kitajsko. To ni presenetljivo, saj gre za najbolj trgovano dobrino na svetu, celo pred surovo nafto in motornimi vozili. Najdemo jih v tako rekoč vseh elektronskih napravah.

Razvoj polprevodnikov običajno sledi Moorovemu zakonu, ki pravi, da se vsaki dve leti zmogljivost mikročipa podvoji, njegova cena pa prepolovi. Poraja se vprašanje, ali je ta tempo še mogoč v dobi, ko čipi dosegajo meje miniaturnosti pri dveh nanometrih, tranzistorji pa se približujejo velikosti nekaj atomov.

Nadaljnjo rast zmogljivosti naj bi sicer še vedno omogočale tehnologije, kot so 3D zlaganje čipov, inovacije v znanosti o materialih in nove oblike litografije.

Industrija polprevodnikov je na pragu transformativne dobe, pravijo pri Capgemini. V mnogih panogah se pričakuje pospešena digitalna transformacija, ki jo bodo omogočili zmogljivejši povezani objekti, od pametnih telefonov do električnih vozil, podatkovnih centrov in telekomunikacij.

Ti tehnološki preboji se bodo v 2024 odražali v premikih v samem ekosistemu polprevodnikov, z novimi gigatovarnami, predpisi in poslovnimi modeli.

6. Novi načini proizvodnje baterij in zelene tehnologije

Izboljšanje zmogljivosti baterij in znižanje stroškov njihove proizvodnje sta velika cilja podjetij na področju električne mobilnosti. Za prehod družbe na obnovljive vire energije in elektrifikacijo transporta bo namreč treba omogočiti shranjevanje energije za daljše obdobje.

Medtem ko LFP (litijev ferofosfat) in NMC (nikelj-mangan-kobalt) postajata standard za uporabo v električnih vozilih, potekajo tudi raziskave z drugačno kemijsko sestavo baterij. To vključuje baterije brez kobalta (natrij-ionske baterije) ali baterije trdnih stanj (solid state batteries). V letu 2024 se bo na tem področju razvoj pospešil, menijo pri Capgemini.

Visokotehnološka podjetja bodo v 2024 nadaljevala uvajanje zelenih tehnologij, pa piše portal Exclaimer. Apple si je na primer zadal cilj doseči 100-odstotno ogljično nevtralnost do leta 2030. Google medtem načrtuje, da bodo njegovi podatkovni centri in kampusi do leta 2030 postali brezogljični.

Glede na zadnjo raziskavo, ki jo je izvedel PWC, je 39 odstotkov vprašanih direktorjev podjetij zaskrbljenih glede prihodnosti svojih podjetij. Prepričani so, da je prehod na zelene tehnologije nujen. Dejstvo, da bo 75 odstotkov potrošnikov bolj verjetno kupovalo pri podjetjih, ki se borijo proti podnebnim spremembam, daje podlago tem skrbem.

7. Tehnologije v novi vesoljski tekmi

V letu 2024 se bo človeštvo pripravljalo na vrnitev na Luno. Razvija se nova vesoljska tekma, kjer so tokrat poleg držav velesil glavni igralci zasebna podjetja. To vključuje tako start upe kot velike korporacije.

SpaceX Elona Muska z razvojem raket, ki se po izstrelitvi nepoškodovane vrnejo na Zemljo, omogoča občutno cenejše polete v vesolje. Projekt Starlink, ki vzpostavlja mrežo satelitov v nizki zemeljski orbiti (LEO), pa med drugim ponuja boljšo pokritost sveta z internetom.

Leta 2024 naj bi vesoljska industrija pospešila inovacije in podprla obetavne tehnološke projekte na področju trajnostnega pogona vesoljskih plovil (električnih ali jedrskih) in novih konstelacij v nizki zemeljski orbiti za brezhibno komunikacijo in kvantno kriptografijo, napovedujejo pri Capgemini.

Vesolje naj bi bilo tudi bogat vir rudnin, ki so potrebne za zeleni prehod, na Zemlji pa so dostopne v omejenih količinah. Vesoljsko rudarjenje sicer še ni na programu v letu 2024.