Na bolgarskem trgu konkurenta, v Albaniji pa partnerja. Kaj se je zgodilo? In zakaj molk?

V središču skupne preiskave avstrijskega Der Standarda in novinarjev bolgarskega raziskovalnega medija BIRD je prodaja drugega največjega albanskega telekomunikacijskega operaterja ONE Telecommunications.

Leta 2019 je OTE, podjetje v lasti nemškega Deutsche Telekom, operaterja za samo 50 milijonov evrov prodalo družbe Albania Telekom Invest (ATI). V ozadju te so bili bolgarski investitorji, ki so nato lani podjetje prodali dalje madžarski družbi 4iG za več kot 120 milijonov evrov.

Pri lanski prodaji Madžarom, ki jim je prinesla lep dobiček, sta po razkritju bolgarskega medija sodelovala managerja dveh bolgarskih telekomunikacijskih družb A1 in Vivacom, ki si v Bolgariji torej konkurirata, v Albaniji pa – kot so navedli v mediju – “sklepata skupne posle”.

Tako je bil lastnik Albania Telekom Invest poleg Elvina Gurija, bolgarskega poslovneža albanskega rodu, tudi Atanas Dobrev, ki je bil v času izvedbe posla v letu 2019 izvršni direktor bolgarske telekomunikacijske družbe Vivacom. V prodajo podjetju 4iG pa je bila vključena tudi Marijana Nikolova Dimitrova, soproga izvršnega direktorja podjetja A1 Bolgarija Aleksandra Dimitrova.

Avstrijska preiskava ni pokazala nepravilnosti

Kot piše BIRD, so zaradi tega primera delničarji A1 na centrali na Dunaju začeli preiskavo proti Dimitrovu.

Revizorji PricewaterhouseCoopers Austria (PwC) so preiskovali vlogo Dimitrova pri transakciji, saj naj bi kot skriti investitor leta 2019 sodeloval v poslu, ki se je leta 2022 končal s prodajo Telecoma Albania madžarskemu podjetju 4iG.

“Čeprav je preiskava PwC potrdila večino dejstev, ki jih je ekipi predal anonimni žvižgač, pa PwC ni odkril nobenih Dimitrovovih nepravilnosti ali krivdnega neprimernega ravnanja,” navaja bolgarski spletni portal.

Rezultat preiskave je pokazal, da ni prišlo do kršitve pravil in načel korporativne odgovornosti, niti do kršitev veljavnih zakonov in predpisov. Preiskovalci so zaključili, da gre za zasebno zadevo, ki ni vplivala na poslovanje A1 v Bolgariji ali v katerikoli drugi državi, kjer A1 posluje. Spoštovanje predpisov je trdno zakoreninjeno v kulturi skupine A1 in njene bolgarske podružnice. Usklajevanje s strogimi pravili oblikuje ravnanje in stališča vseh menedžerjev in zaposlenih,” so po poslanih vprašanjih navedli v uradnem sporočilu skupine A1.

Vprašanja brez odgovorov

Avstrijski in bolgarski preiskovalni novinarji so vprašanja o tem poslu poslali tudi vsem vpletenim fizičnim osebam, a so ostali brez odgovora.

Prav tako na dodatna novinarska vprašanja ne odgovarjajo na sedežu A1 na Dunaju, pa tudi avstrijska vlada, ki je druga največja lastnica A1, na vprašanja ni odgovorila.

Na avstrijski vladni urad za komuniciranje smo vprašali, ali so kot delničar A1 v zvezi s tem poslom zahtevali kakšna dodatna pojasnila, pa tudi, ali kot solastniki družbe še zaupajo predsedniku uprave A1 Bolgarija, vendar odgovorov nismo prejeli.

Molčijo tudi na sedežu družbe A1 na Dunaju. Kodeks ravnanja A1 namreč pravi, da se morajo zaposleni “izogibati situacijam, ki bi lahko dajale vtis, da na poslovne odločitve vplivajo osebni interesi”. Na vprašanje o tem niso odgovorili. Pa tudi na vrsto drugih ne, kot je denimo, kakšna pojasnila so dobili od Dimitrova in ali se jim zdi logično, da bi vlagal preko zapletene strukture podjetij, če z njegovim sodelovanjem v albanskem poslu ne bi bilo nič narobe.

Madžarska taktika

BIRD medtem poroča tudi, da je albanska telekomunikacijska industrija tarča madžarske geopolitične igre. Kot navaja, so madžarska podjetja zadnja leta okrepila svojo navzočnost v albanskem gospodarstvu. Ne le, da bi ustvarjala dobiček, ampak da bi gradila omrežje političnega vpliva na Balkanu.

Marca lani, ko je je 4iG od Albania Telekom Invest kupil delež v One Telecommunications, je hkrati postal tudi več kot 80-odstotni lastnik ALBtelekoma, tretjega največjega operaterja na albanskem trgu. Januarja letos je nato 4iG obe podjetji združil. Svoje delnice je v okviru dokapitalizacije prenesel na državno družbo Antena Hungaria, s čimer je madžarska država postala lastnica albanskih telekomunikacij.

Po nakupu telekomunikacijskih družb je albanski trg de facto postal duopol podjetij 4iG in Vodafone.

Veliki načrti

“Madžarska ima za leto 2024 velike načrte. V drugi polovici prihodnjega leta bo prevzela predsedovanje svetu Evropske unije. Predvsem se bo zavzemala za hitrejši sprejem šestih držav jugovzhodne Evrope v EU. V zadnji letih si Madžarska ni le zagotovila političnega vpliva, še posebej v Srbiji in med srbskimi nacionalisti v Bosni in Hercegovini, temveč so madžarski predstavniki zasedli osrednje položaje na področju varnosti. Leta 2024 Madžarska prevzema EUFOR, evropske sile za ohranitev miru v Bosni in Hercegovini. Poleg tega postaja vse pomembnejši gospodarski dejavnik v regiji,” piše v omenjenem tekstu.

Mario Holzner iz Dunajskega inštituta za mednarodne ekonomske raziskave (WIIW) je dejal, da je Madžarska vključena predvsem v področja, kjer ni potrebnega veliko tehnološkega doprinosa. “Njen cilj je postati vodilna sila v regiji. To je geoekonomski načrt,” je dejal Holzner.