Ali Nemčija spet postaja evropski bolnik?

Najnovejši mesečni podatki za nemško gospodarstvo so v nasprotju z letošnjim trendom sicer nekoliko spodbudnejši. Indeks nabavnih menedžerjev (PMI), ki velja za enega najbolj zanesljivih indikatorjev prihodnjih gospodarskih gibanj, je prejšnji mesec za promil presegel 47 točk in je tako za 1,2 točke višji kot oktobra. Indeks je sicer še vedno pod 50 točkami, torej nakazuje na zmanjševanje naročil.

Med redkimi v recesiji

Dolgoročnejše napovedi so kljub malenkostnemu napredku v novembru še naprej slabe. Nemčija je v primežu krčenja – gospodarska aktivnost se bo po oceni nemške centralne banke tudi v zadnjem trimesečju zmanjšala, pod črto pa naj bi se letošnji bruto domači proizvod (BDP) skrčil za med 0,4 in 0,6 odstotka. Nemčija, ki je s petinskim deležem največji slovenski izvozni trg, bo tako edina med državami skupine G7, ki bo ob koncu leta pristala v recesiji, napoveduje Mednarodni denarni sklad.

Gospodarstvo ječi pod visokimi stroški energentov in zgodovinsko visokimi obrestnimi merami. Dodatni izziv je medla rast globalne trgovine. Ta naj bi se letos okrepila zgolj za odstotek in pol, kar je v večji meri posledica anemičnega povpraševanja potrošnikov na Kitajskem, ki je nemška pomembna trgovinska partnerica.

Industrija je nemški ponos, a tudi šibka točka

Številni industrijski velikani pospešeno krčijo stroške. Kemijski konglomerat BASF, denimo, je že napovedal zmanjšanje investicij za skoraj 15 odstotkov v prihodnjih štirih letih, medtem ko Volkswagen klesti administrativne stroške za petino.

Res je, da v podobnih razmerah delujejo tudi druga razvita gospodarstva, a večina jih ni tako odvisna od industrijskih proizvajalcev – običajno gre za energetsko intenzivne in izvozno usmerjene panoge – kot je Nemčija. Obseg proizvodnje v ključnih dejavnostih, kot so avtomobilska, kemična in jeklarska industrija, je bil v tretjem četrtletjem letos 15 odstotkov od vrha s konca leta 2017.

Pod pritiskom so tudi manjša, tako imenovana mittelstand podjetja, ki zaposlujejo skoraj 60 odstotkov delovno aktivnih Nemcev. Povečini večini so sicer visoko specializirana in bolj prilagodljiva od velikanov, a kljub temu niso odporna proti višjim stroškom, predvsem energentov, pomanjkanju delovne sile in manjšemu povpraševanju iz tujine.

Med podjetniki posledično prevladuje pesimizem. Novembrska anketa nemške zveze zaposlovalcev je pokazala, da gospodarske razmere skrbijo 82 odstotkov vprašanih, 88 odstotkov pa jih ob tem meni, da država nima načrta za okrevanje.

Delež dodane vrednosti, ki jo ustvarijo v nemški industriji, prav tako vztrajno upada in je trenutno zgolj petino dodane vrednosti celotnega gospodarstva.

Nekaj upanja za gospodarski odboj prihodnje leto sicer vpliva malenkost višji mesečni indeks naročil iz tujine, pa tudi nizka brezposelnost in robustna rast plač. Zaradi tega je nemška centralna banka previdno optimistična in za 2024 napoveduje vrnitev k rasti. Nekaj olajšanja za industrijo naj bi prinesel tudi pred kratkim sprejet načrt za lajšanje energetskega bremena. Pomoč bo prihodnje leto obsegala 12 milijard evrov, podjetja, ki so najbolj na udaru, pa bodo do nje upravičena tudi do pet let.

Razpoke v temeljih

A ne glede na kakšen pozitiven indikator ali ukrep se nekateri komentatorji sprašujejo, ali so nemški izzivi že tako veliki, da država ponovno postaja “bolnik Evrope”. Gre za oznako, ki je Nemčijo spremljala ob recesiji v obdobju po ponovni združitvi v devetdesetih letih.

Nemška industrijska proizvodnja se namreč krči že nekaj let, pandemska zaprtja in energetski krč sta trend zgolj pospešila. Delež dodane vrednosti, ki jo ustvarijo v nemški industriji, prav tako vztrajno upada in je trenutno zgolj petino dodane vrednosti celotnega gospodarstva.

Produktivnost je v sedemdesetih in osemdesetih letih vsako leto zrasla za skoraj štiri odstotke, v zadnjem desetletju pa zgolj za odstotek.

Produktivnost je medtem že desetletja v padanju – v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, na primer, je vsako leto zrasla za skoraj štiri odstotke, v zadnjem desetletju pa zgolj za odstotek.

Vlaganja v ceste, železniško omrežje in širokopasovni internet na podeželju ne sledijo potrebam moderne družbe. Nemčija je po pokritosti z internetom, recimo, pod evropskim povprečjem. Odločitev o zaprtju jedrskih elektrarn se je prav tako izkazala za kratkovidno, še posebej v luči odvisnosti od ruskega plina.

Glede na izračune inštituta Ifo bi ohranitev treh jedrskih elektrarn pomenila štiri odstotke nižji letošnji račun za elektriko. 

Ovire pri energetski tranziciji

Država se je energetske tranzicije sicer lotila velikopotezno, a izvedbo ovirajo počasna birokracija in okorna zakonodaja. Na Bavarskem, denimo, so zaradi strogih lokalnih pravil glede oddaljenosti vetrnih turbin od naselij od leta 2020 postavili manj kot deset turbin letno.

Gradnjo deset milijard evrov vrednega prenosnega omrežja, ki bi vetrno energijo s severa dostavil na jug, pa so za pet let zamaknile zahteve nekaterih politikov in delov civilne družbe, da se mora kable zakopati v zemljo.

Se je pa Nemčija po drugi strani sorazmerno hitro odzvala na zaprtje ruskega plina. V nekaj mesecih je postavila več plavajočih terminalov za utekočinjen naravni plin ob severni obali.

Podjetja medtem opozarjajo še na pomanjkanje kvalificirane delovne sile – trenutno je odprtih več kot dva milijona delovnih mest, prezapleteno birokracijo in inovacijski zaostanek. Nemčija je pri razvoju internetne tehnologije in povezanih tehnologij zaostala za ZDA in Kitajsko in grozi ji, da se bo podobno zgodba odvila pri umetni inteligenci.

Nemčija je po pokritosti z internetom pod evropskim povprečjem.

Posledično je Nemčija manj zanimiva za tuje vlagatelje. Glede na anketo nemške podružnice AmChama vse manj ameriških korporacij v državi tamkajšnje poslovno okolje ocenjuje za ugodno. Takih je bilo še lani 59 odstotkov, letos pa zgolj 34 odstotkov.

Politična preigravanja

“Nemčija ni bolnik Evrope, lahko pa to postane, če se država ne bo lotila strukturnih reform, ki so potrebne za modernizacijo gospodarstva,” pravi Marcel Fratzscher, predsednik ekonomskega inštituta DIW Berlin. Po njegovem obstaja ogromna investicijska luknja, zaradi katere je razvoj energetske in digitalne infrastrukture v zadnjih letih zastal.

“Skrbi me, da poskušamo utrjevati stare strukture,” je dejal za Reuters in ob tem pripomnil, da je še bolj kot gospodarska kriza za trenutne razmere krivo politično preigravanje.

V koaliciji se kopja trenutno najbolj lomijo pri vprašanju zadolževanja in porabe. Socialni demokrati kanclerja Olafa Scholza in Zeleni podpirajo povečano porabo, medtem ko Svobodni demokrati (FDP), ki jih vodi finančni minister Christian Lindner, nasprotuje novemu zadolževanju in višanju davkov.

Še lani je 59 odstotkov ameriških korporacij poslovno okolje v Nemčiji ocenilo kot ugodno, letos zgolj 34 odstotkov, kaže anketa nemške podružnice AmChama.

Krizo je še dodatno poglobila nedavna sodba ustavnega sodišča, da je bila odločitev vlade o prerazporeditvi 60 milijard evrov neporabljenega dolga iz obdobja pandemije v podnebni in preobrazbeni sklad neustavna, kar je povzročilo zmešnjavo v javnih financah.

Ta teden je koalicija vendarle dosegla kompromis, a negotovost glede nemških dolgoročnih finančnih načrtov ostaja. Je pa dosedanja fiskalna disciplina lahko tudi prednost. Nemški javni dolg se namreč giblje okoli 65 odstotkov BDP, kar jo postavlja med najmanj zadolžene razvite države na svetu.

Da je Nemčija zaspala v zlatem obdobju gospodarske rasti med letoma 2010 in 2020, pa meni Holger Schmieding, glavni ekonomist pri banki Berenberg, ki je tudi avtor vplivne analize, kjer je pred 25 leti Nemčijo označil za “evropskega bolnika”. Schmieding sicer pravi, da oznaka danes ni ustrezna, ker Nemčija beleži nizko brezposelnost in ima zdrave javne finance. “To pa po eni strani daje Nemčiji več časa, da se odzove, a hkrati tudi zmanjšuje pritisk, da se spremembe dejansko zgodijo,” je ekonomist povedal za agencijo AP.

“Pandemija, ki je obremenila dobavne verige, in vojna v Ukrajini sta odgovorni za marsikatero trenutno težavo. A številni problemi so globlji, povzročila pa si jih je Nemčija sama. Država enostavno ni opravila nobenih gospodarskih reform v zadnjih desetih letih. Zaostala je na vseh mednarodnih lestvicah, ki zadevajo digitalizacijo, infrastrukturo in konkurenčnost. Zdaj se Nemčija prebuja v novi realnosti,” je za CNN povedal Carsten Brzeski, vodja makroekonomskih raziskav pri banki ING.