Megalomanski koridor, ki bi povezal Indijo in Evropo

Indijski premier Narendra Modi je na srečanju voditeljev držav G20 septembra letos napovedal gospodarski koridor, ki naj bi povezal Indijo, Bližnji vzhod in Evropo (v angleščini: India-Middle East-Europe Economic Corridor oziroma IMEC). Kot poroča Euronews, bo koridor predvidoma dolg kar 4.800 kilometrov.

Sestavljen bo iz različnih povezav, od železniških do ladijskih, razdeljen pa bo na dva dela: na vzhodnega, ki bo povezal Indijo in Arabski zaliv, ter na severnega, ki bo segal od zaliva pa vse do Evrope.

Pri koridorju bodo med drugim sodelovale Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, ZDA, Italija, Nemčija in Francija in Evropska unija.

Zajel pa bo tudi znana pristanišča, kot so denimo Fujairah, Jebel Ali in Abu Dhabi v Združenih arabskih emiratih, Hajfa v Izraelu ter indijski pristanišči Mundra in Kandla. V povezavi bodo tudi evropska pristanišča, od grškega Pireja do Marseilla v Franciji in Messine v Italiji.

Koridor ima poleg gospodarske tudi geopolitično noto. Omeja se namreč, da naj bi bil protiutež megalomanskim trgovinskim potem Kitajske, ki svojo gospodarsko moč povečuje iz dneva v dan.

S to azijsko realnostjo že nekaj časa tekmuje zlasti Indija, ki se vztrajno uvršča med gospodarske težkokategornike – leta 2020 so Indijci iz petega mesta največjih svetovnih gospodarstev že zrinili Združeno kraljestvo, do leta 2030 pa bi lahko postali tretje največje gospodarstvo na svetu.

Priložnost za več evropskega vpliva v svetu

Vedno bolj tako tudi Bližnji vzhod in zalivska regija postajata središče igre velikih sil, kar pa je priložnost tudi za Evropo. In za povečanje njenega vpliva v svetu.

Prav ta megalomanski koridor bi lahko prekrižal načrte Kitajske o njeni popolni prevladi, obenem pa bi lahko zmanjšal tudi tveganja, ki jih v aktualni geopolitični sliki sveta predstavlja Rusija.

Zapletene geopolitične razmere

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na vrhu držav G20 septembra v indijski prestolnici dejala, da bi se stroški prevozov s tem koridorjem lahko zmanjšali tudi za 30 ali celo za 40 odstotkov.

“To bo najbolj neposredna povezava med Indijo, Arabskim zalivom in Evropo doslej. Železniška povezava bo trgovino med Indijo in Evropo precej pospešila,” je dejala predsednica Evropske komisije in dodala, da bo povezava spodbujala trajnostne infrastrukturne rešitve in ustvarjala priložnosti na celotni poti.

A pot do cilja bo vse prej kot lahka. Največja ovira je vojna na Bližnjem vzhodu, ki bi lahko povzročila precejšnje zamude pri gradnji koridorja, poleg tega diplomatski odnosi med nekaterimi zainteresiranimi in vpetimi državami niso najboljši; denimo med Izraelom in Savdsko Arabijo.

Veliko nejasnosti pa je še tudi okoli časovnice. Dobra dva meseca je že od dogovora, da je naslednji korak priprava akcijskega načrta, a se zaenkrat ni premaknilo še nič.

Ena najbolj zahtevnih nalog Evrope bo premagovanje ovir aktualnih geopolitičnih razmer.

Manjkajo tudi konkretni podatki o financiranju koridorja – za razvoj pristaniških povezav in železnic bi po navedbah Euronewsa potrebovali več milijard evrov. Po nekaterih ocenah bi gradnja lahko stala tudi osem milijard dolarjev oziroma 7,4 milijarde evrov.

Med največjimi izzivi za Evropo pa naj bi bila pridobitev jamstev, da se tehnologija, denar in infrastruktura, ki bodo namenjeni za gospodarski koridor, ne bodo v nobenem smislu uporabljali za krepitev ruskega in kitajskega vpliva.

Ruske in kitajske lovke

Odkar je izbruhnila vojna v Ukrajini, je namreč Bližnji vzhod za Rusijo še toliko bolj pomemben. Združeni arabski emirati so denimo v prvih petih mesecih leta 2023 v Rusijo izvozili za 233 milijonov dolarjev (213 milijonov evrov) računalniških komponent ter komunikacijsko in elektronsko opremo. Gre za ogromno povečanje izvoza v primerjavi z istim obdobjem leta 2022, ko so Arabci Rusom dostavili le za dva milijona tega tovora.

Kitajska pa medtem postala največji kupec nafte in plina Sveta za sodelovanje v Zalivu, v katerem je združenih šest zalivskih držav.